EMA je dodala, da se je do zdaj pri dveh cepivih začela prva faza kliničnih poskusov na zdravih prostovoljcih, a da je na splošno težko predvideti razvoj medicinskih proizvodov. Za zdaj še niso našli zdravila, ki bi se izkazalo za uspešno pri zdravljenju bolezni covida-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 in za katero je po vsem svetu umrlo že več kot 40.000 ljudi, okuženih je več kot 800.000.

Novi koronavirus mutira približno dvakrat na mesec

Poglobljena študija primerov smrti in hospitaliziranih ljudi na Kitajskem je razkrila visok porast tveganja za zaplete pri covid-19 z naraščanjem starosti, in sicer že v srednjih letih. Medtem so ameriški znanstveniki odkrili 8 sevov novega koronavirusa.

Ameriški znanstveniki ugotavljajo, da trenutno po svetu kroži osem različnih sevov novega koronavirusa. Tako kot pri drugih virusih namreč tudi pri SARS-CoV-2 nastajajo mutacije – ki pa do zdaj niso bile drastične in se po smrtnosti ne razlikujejo.

O tem, da se virus genetsko spreminja, po besedah epidemiologa z ameriške univerze Harvard Marca Lipsitcha ni nobenega dvoma. Vendar je pri tem najpomembneje razkrivati pomembne mutacije za potek bolezni ali njeno prenosljivost.

Profesor medicine in nalezljivih bolezni z Univerze v Kaliforniji Charles Chiu je pojasnil, da so zmožni izvajati sekvenciranje genoma skoraj v realnem času, kar jim omogoča ugotovitve glede tega, kateri sevi krožijo.

Računski biolog Trevor Bedford na podlagi vzorcev, ki jih pridobiva z vsega sveta, na svoji spletni strani nextstrain.org sledi genomu virusa. Njegovi dosedanji podatki potrjujejo, da različne mutacije ne vplivajo na smrtnost. Novi koronavirus ob tem mutira približno dvakrat na mesec, pri navadnem prehladu je hitrost mutacij podobna, pri gripi celo nekoliko hitrejša, je zapisal na Twitterju.

Z umetno inteligenco do ocene, kdo bo razvil hudo pljučno bolezen

Ob tem prihaja tudi novica, da so znanstveniki v ZDA in na Kitajskem razvili posebno orodje umetne inteligence, s katerim je mogoče napovedati, kateri bolnik, na novo okužen z novim koronavirusom, bo razvil hudo pljučno bolezen oz. akutni respiratorni distresni sindrom (ARDS). Gre za hud zaplet pri bolezni covid-19, pri katerem se pljuča napolnijo s tekočino. Umre približno 50 odstotkov bolnikov, ki dobijo ARDS.

Znanstveniki so algoritem umetne inteligence uporabili pri preučevanju podatkov o 53 bolnikih s koronavirusom v dveh bolnišnicah v kitajskem mestu Vendžou. Ugotovili so, da so spremembe pri ravni jetrnega encima alalnin aminotransferaze, ravni hemoglobina in bolečinah po telesu najnatančnejši znak, da se bo razvila huda pljučna bolezen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob uporabi teh informacij skupaj z drugimi dejavniki lahko orodje z 80-odstotno natančnostjo napove tveganje za ARDS.

Podatek o vročini ni uporaben za napoved hude bolezni

Na drugi strani znaki, ki so se zdeli ključni pri covidu-19, kot sta vročina in močan imunski odziv, niso bili uporabni pri napovedovanju, kdo izmed bolnikov z blagimi simptomi bo dobil hudo pljučno bolezen. Neuporabna za napovedovanje tega sta tudi starost in spol.

Analiza: Smrtnost na Kitajskem 1,38-odstotna

Analiza okuženih in hospitaliziranih na Kitajskem, objavljena v reviji Lancet za nalezljive bolezni, je pokazala, da je bila smrtnost 1,38-odstotna. A znotraj starostnih skupin so bile razlike zelo velike: smrtnost pri obolelih, mlajših od 10 let, je bila 0,0016-odstotna, medtem ko je bila pri obolelih, starejših od 80 let, 7,8-odstotna.

Bolnišnično oskrbo je potrebovalo le 0,04 odstotka obolelih med 10 in 19 let, pri starejših od 80 let pa 18 odstotkov. Veliko povečanje je očitno tudi pri obolelih v srednjih letih: bolnišnično oskrbo so potrebovali štirje odstotki bolnikov, starih med 40 in 50 let, pri tistih, ki so stari med 50 in 60 let, pa že dvakrat več, osem odstotkov.

Izsledke raziskave so objavili v reviji Lancet za nalezljive bolezni, temeljijo pa na 70.117 laboratorijsko potrjenih primerih okužbe na Kitajskem in 689 okuženih tujcih, ki so jih iz Vuhana repatriirale njihove države.

"Naše ocene se lahko aplicirajo na vse države, da bi se lahko sprejele najboljše politike za zajezitev," je po poročanju Guardiana dejal Azra Ghani, soavtor študije. "Naša analiza jasno kaže, da je pri tistih, ki so stari 50 let ali več, veliko več možnosti za hospitalizacijo kot pri obolelih, ki so mlajši od 50 let, in da je pri njih tudi večje tveganje za smrtnost."

Je smrtnost dejansko le 0,66-odstotna?

Ker so se države odločile za različne strategije pri testiranju ali pa so celo spremenile politiko testiranja iz enega tedna v drugega, imajo strokovnjaki velike težave pri primerjanju smrtnosti med državami. Še druga velika težava je dokopati se do podatkov, kolikšen je dejanski delež umrlih, saj v številnih primerih okužbe ne potrdijo. Študija ocenjuje, da naj bi bila zaradi velikega števila neodkritih primerov dejanska smrtnost veliko nižja, in sicer 0,66-odstotna. To je veliko manj, kot kažejo nekatere druge ocene, a še vedno več, kot je bila smrtnost pri svinjski gripi leta 2009 (0,02-odstotna).

Časopis South China Morning Post je pred dnevi poročal, da oblasti v uradno statistiko ne štejejo okuženih ljudi brez simptomov bolezni, ki naj bi jih bilo kar 40.000. Uradno je na Kitajskem zbolelo 81.518 ljudi, umrlo jih je 3305.

Avtorji študije na Imperial Collegeu v Londonu, ki svetujejo britanski vladi, svarijo, da bi se lahko z novim koronavirusom okužilo od polovica do 80 odstotkov vsega prebivalstva na svetu. V tem primeru bi število tistih, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo, preseglo vse zdravstvene kapacitete.