Na vladni tiskovni konferenci je infektologinja Bojan Beović, vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje, primerjala potek epidemije v Sloveniji s potekom epidemije v enem največjih evropskih žarišč, v italijanski deželi Lombardiji.

"Ko smo v začetku marca v Lombardiji opazovali podatke, se je bilo treba v Sloveniji resno pripraviti na epidemijo. Izjemno smo srečni, da se položaj iz Lombardije pri nas ni ponovil. Če smo po približno petih tednih preračunali, kakšno bi bilo stanje v Sloveniji, če bi šlo tako kot v Lombardiji, bi morali na intenzivnih oddelkih imeti hospitaliziranih okoli 150 bolnikov (imamo jih 61), na drugih oddelkih 1200 bolnikov (imamo jih 302). Številke po šestih tednih so bistveno, bistveno nižje," je dejala. Po uradnih vladnih podatkih je bilo sicer v četrtek hospitaliziranih 95 ljudi, od tega 28 na intenzivni negi.

Beovićeva je pojasnila, da je sprva šlo za eksponentno naraščanje, potem je prišlo do zamika, ker se je reorganiziralo primarno zdravstvo. Pozneje so številke spet pokazale eksponentno naraščanje, potem pa se je po precej "rigoroznih ukrepih, zaprtju šol in vrtcev, omejenem gibanju, stanje umirilo v neko stacionarno stanje, ki pa nas je seveda še naprej skrbelo".

"Število primerov res ni naraščalo, ampak naraščalo ni zaradi ukrepov. Zdelo se je, da bomo morali živeti s temi ukrepi, kar pa je praktično nemogoče. Krivulja se je nato le obrnila navzdol, tako da se zdaj lahko pogovarjamo o postopnem popuščanju ukrepov in normalizaciji življenja, je dejala in poudarila, da je del epidemije potekal v domovih za starejše. "Starostniki so zelo dovzetni za bolezen, pri njih redko poteka brez simptomov ali z malo simptomi. Bolezen se hitro širi, ker so stiki s stanovalci in zaposlenimi večji kot sicer. Tudi tukaj je krivulja podobna in tudi tukaj kaže znake umirjanja," je pojasnila.

Na vprašanje, ali lahko rečemo, da je epidemija pod nadzorom, saj se število novokuženih ne povečuje, je Beovićeva odgovorila: "Mislim, da lahko. Glede na rezultate različnih modelov in pristopov modeliranja lahko ocenimo, da je. Seveda pa, kot je bilo že razloženo, žal ne gre za epidemijo, ki se konča in popolnoma izvodeni. Pri podobni bolezni sars je bilo to mogoče zaradi sorazmerno majhnega števila okuženih. V tem primeru ne gre za tako situacijo. Z veliko verjetnostjo lahko rečemo, da zdaj prehajamo v fazo, ki smo jo poimenovali izhod iz epidemije, a ta izraz ni ustrezen. Gre za prehod iz tega velikega epidemičnega vala, ki je bil pri nas na srečo sorazmerno majhen, v neko stanje, kjer bo epidemija še tlela, imeli bomo posamezne izbruhe, zato jih bo treba zamejiti."

Koliko je dejansko okuženih v Sloveniji?

"Ocenjevati skušamo epidemijo glede na to, koliko ljudi okuži en okuženi. Če se to število premakne pod ena, število okuženih upada. Na Univerzi na Primorskem so skušali narediti približek številki in že nekaj časa je to število pod ena, kar je zelo ugoden podatek. Tudi več drugih modelov kaže, da smo na dobri poti. Kolegi so skušali glede na podatke o umrlih v Sloveniji s pomočjo modelov oceniti, koliko ljudi je v Sloveniji dejansko okuženih. Sklepamo lahko, da je ta številka okoli 10.000, kar pomeni pet promilov prebivalstva. Več bomo vedeli, ko bomo opravili nacionalno mikrobiološko testiranje po vsej državi, je glede ocene, koliko je v Sloveniji v resnici okuženih z novim koronavirusom," je povedala Beovićeva.

Ocena NIJZ-ja je element modeliranja

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil oceno, koliko je še aktivno okuženih z novim koronavirusom v Sloveniji, in teh naj bilo 356. Ta podatek pa sicer (še) ni prišel v javnost.

Beovićeva je navedla, da gre pravzaprav za številko, ki jo za svoje modele uporablja tudi Dragan Marušič z Univerze na Primorskem, vprašanje pa je, kot pravi, kako podatke predstaviti.

"Tistih, ki so se okužili v začetku epidemije in so bili po predvidevanjih kužni 14 dni, ne moremo zdaj več šteti med aktivno okužene. Druga stvar so hospitalizirani. Ti so huje bolni in pri njih je potencialna kužnost podaljšana na nekaj tednov. Tretja skupina so umrli. Vsi ti ljudje so v sistemu in tako ocene delajo na NIJZ-u. Je pa enak model uporabljen tudi pri Draganu Marušiču. Številka je seveda element modeliranja, nikakor ne moremo reči, da je pri nas okuženih samo 300 ljudi," je še opozorila vodja svetovalne skupine.