Kot je pred sobotno sejo, na kateri bo vlada tehtala nadaljnje poteze glede omejevanja širjenja novega koronavirusa, v Odmevih Televizije Slovenija dejala infektologinja Bojana Beović, svetovalna skupina pri ministrstvu za zdravje nima pripravljenih nobenih novih predlogov ali ukrepov. Kot je spomnila, je bil prejšnji teden na podlagi predloga strokovne svetovalne skupine sprejet načrt odpiranja dejavnosti in sprejeti so bili kriteriji, kdaj je mogoče v kakšni situaciji posamezne segmente odpirati. "Mislim, da je še vedno smiselno, da se takega načrta držimo in da odpiramo dejavnosti tako, kot smo predvideli," je dejala vodja svetovalne skupine.

Po njenem prepričanju trenutni ukrepi delujejo. "Če ukrepov ne bi bilo, bi imeli trenutno hospitaliziranih 3000 bolnikov in ne 1200, 700 bi jih bilo na oddelkih za intenzivno zdravljenje in ne dobrih 200," je dejala Beovićeva in poudarila, da ukrepi vzdržujejo plato, njihovo sproščanje pa bi pomenilo ponovno rast epidemije in grožnjo zdravstvenemu sistemu.

Infektologinja ocenjuje, da bi se lahko število okuženih in hospitaliziranih bolnikov ob trenutno veljavnih ukrepih zmanjšalo do konca januarja. "Seveda ob tako učinkovitih ukrepih, kot so sedanji. Če se bomo odločili za menjavo ukrepov, je težko napovedovati, kaj se bo zgodilo," je dejala.

"S tem znamo živeti pravzaprav vso zimo"

Na vprašanje, kako bo na epidemijo in ukrepe vplivalo cepivo, je Bojana Beović dejala, da je to odvisno od tega, kdaj bo cepivo na voljo, in od tega, koliko ljudi se bo cepilo. Omenila je javnomnenjske ankete, ki kažejo, da bi se cepilo 57 odstotkov ljudi. To bi bilo po njenih navedbah dovolj, da bi se epidemija upočasnila. A v kratkem opuščanja najosnovnejših ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa – higiena rok, razkuževanje, zaščitne maske, prezračevanje prostorov, omejevanja druženja v zaprtih prostorih – po njenem mnenju ni pričakovati. "S tem znamo živeti pravzaprav vso zimo," je dejala.

Beovićeva je ob tem dodala, da bo virus v populaciji ostal na dolgi rok, poleg tega lahko zaradi globalizacije pričakujemo druge epidemije, s tem pa se bo ohranil tudi drugačen način življenja in drugačen higienski standard. "Kar pa ne sme pomeniti nekaj hudega – prav zadovoljno in srečno lahko živimo tudi na takšen način," je dejala Beovićeva, ki je sicer poudarila, da strokovna skupina s svojimi predlogi pokriva zdravstveni del. "Če se vlada na podlagi drugih predlogov odloči drugače, je to možno. Treba je upoštevati tudi druge sfere življenja," je dejala.

Sorodna novica Epidemiolog Mario Fafangel zapušča vladno strokovno skupino

"Bi moj odstop pomagal? Sama sem ocenila, da ne bi"

V pogovoru za Mladino je Bojana Beović dejala, da je zaradi trenutne epidemiološke situacije v državi sicer že razmišljala o svojem odstopu, a bi to pomenilo le še večjo destabilizacijo. Glede svoje vloge nima slabega občutka, ni pa edini dejavnik. "Ukrepi in njihovi učinki niso odvisni samo od mene, tudi niso odvisni samo od vlade ali koga drugega. Gre za kombinacijo številnih dejavnikov. Doslej nisem dobila nobenega neposrednega poziva, naj opustim vodenje strokovne skupine. Če bi se našel kdo, ki bi me nadomestil, pa bi bila na neki način zelo vesela. Ne bi imela, denimo, težave, če bi dr. Fafangel, ki je strokovnjak za epidemiologijo nalezljivih bolezni, stopil v ospredje. Kaj pa vi menite, bi moj odstop pripomogel k umirjanju razmer? Sama sem ocenila, da ne bi," je povedala.

Na vprašanje, ali na tem mestu vztraja zato, ker misli, da je edina med strokovnjaki, ki ji je premier Janez Janša vsaj do neke mere pripravljen prisluhniti, je odgovorila, da po njenem mnenju posluša in se posvetuje tudi z direktorjem NIJZ-ja Milanom Krekom. Janša se precej naslanja tudi na tuje vire in si izmenjuje izkušnje s predsedniki vlad drugih držav.
Beovićeva se sicer zavzema za odprtje šol, a le za prvo triado, da bi čim bolj zmanjšali gnečo.

Ob tem je prepričana tudi – kljub dodatnemu tveganju – da bi se trgovine morale odpreti najmanj hkrati z odpiranjem šol. "Ravno zaradi tega, ker si kot družba res ne bi smeli privoščiti, da trgovine odpiramo pred šolami. Seveda pa tudi iz popolnoma praktičnega razloga, da ljudje pač ne morejo hoditi v službo, če morajo doma paziti otroke. A še enkrat poudarjam: vse to pride v poštev šele ob vsaj minimalnem izboljšanju trenutnega stanja," je še dodala za Mladino.

V bolnišnicah hospitaliziranih 1268 bolnikov

V bolnišnici se zaradi covida-19 zdravi 1268 bolnikov – 10 več kot dan prej, 196 jih je na intenzivni enoti – sedem več kot v sredo.

49 bolnikov s covidom-19 je umrlo – 34 v bolnišnicah, 15 pa v domovih za starejše.

Glede na število novih okužb po občinah imamo tudi danes podobno sliko kot pretekle dni, je povedala Maja Bratuša, namestnica vladnega govorca za covid-19. Po novopotrjenih okužbah izstopajo občine: Brežice 27, Črnomelj 20, Dravograd 19, Idrija 27, Ivančna Gorica 23, Koper 28, Krško ponovno veliko, 59, Novo mesto 60, Postojna 30, Sevnica 29, Slovenske Konjice 31, Velenje 37, Vrhnika 20, Zagorje ob Savi 30. V Ljubljani je bilo novih okužb 147, v Mariboru pa 82.

Sedemdnevno povprečje števila potrjenih primerov kaže, da je bilo v povprečju največ novih primerov v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v zasavski.

Manj ljudi išče pomoč na urgenci

Vodja internistične prve pomoči v UKC-ju Ljubljana Hugon Možina je na tiskovni konferenci opozoril, da letos manj ljudi poišče pomoč na urgenci. "Če primerjamo številke na urgentnih ambulantah letos in lani, smo že v prvem valu opazili, da je število bolnikov v urgentnih ambulantah nekoliko upadlo za približno tri tedne. Verjetno je razlog za to zmanjšanje predvsem strah bolnikov pred okužbo v bolnišnici," je navedel. Celotna urgenca ima tako nekoliko manj bolnikov, a so se obravnave zaradi dodatnih težav v času epidemije podaljšale. "Kljub zmanjšanju števila bolnikov smo zato pravzaprav obremenjeni bolj kot lani," je dodal Možina.

Na ljubljanski urgenci so sicer pregledali 270 bolnikov s covidom-19 na internistični nujni pomoči, na nujni medicinski pomoči pa 788. Od tega so jih 186 sprejeli v bolnišnice. Število je znova naraslo v zadnjih dneh, bistveno več so jih morali sprejeti tudi v bolnišnico.

Vračajo se bolniki, ki so covid-19 že preboleli

Vedno več je tudi bolnikov, ki so preboleli covid-19 in se vračajo na urgenco po pomoč. V zadnjih tednih to število narašča in zdaj po Možinovih besedah že presega deset na dan. "Največ je takih, ki pridejo zaradi zapleta z bakterijskimi pljučnicami, sledijo jim trombotični zapleti, nato pa še široka paleta raznih bolnikov, ki imajo kronične bolezni, ki so se jim zaradi covida poslabšale, na primer bolniki s sladkorno boleznijo. Nekaj bolnikov pride zaradi poslabšanja ledvične funkcije in zato, ker jim med potekom bolezni dodatno opeša srce, saj je znano, da covid velikokrat poškoduje srce. Bojimo se, da nas bodo obremenjevali močneje tudi v naslednjih mesecih," je opisal. Večinoma so to starejši bolniki, a so med njimi tudi mlajši, stari okoli 50 let.

"Če pogledate nekaj študij iz tujine, se kaže, da se kar 15 odstotkov bolnikov, ki so preboleli hujšo obliko covida, vrne v bolnišnico v dveh mesecih. Po nekaterih podatkih kar 5 do 10 odstotkov teh, ki so preboleli najhujšo obliko covida, v dveh mesecih po okužbi umre. To bo hudo breme za zdravstvo tudi v prihodnje," je še dejal Možina.

V domovih še vedno veliko okuženih

V domovih za ostarele je trenutno aktivno okuženih 2568 stanovalcev in 1122 zaposlenih, od tega 651 zdravstvenih delavcev. V petih posebnih socialnovarstvenih zavodih je trenutno 241 okuženih uporabnikov in 165 zaposlenih. Največji porast okužb pri stanovalcih je bil včeraj v Domu upokojencev Idrija (14), Domu Danice Vogrinec Maribor (12), Domu upokojencev Polzela (12) in Domu upokojencev Vrhnika (11).

V Domu starejših Tisje v Šmartnem pri Litiji. kjer v prvem valu epidemije in čez poletje okužb niso imeli, je zdj z novim koronavirusom okuženih 110 stanovalcev, dva covidna bolnika pa sta na zdravljenju v bolnišnici. Umrlo je devet stanovalcev s covidom-19, ki so imeli tudi pridružene bolezni.

V polzelskem domu starejših je okuženih 80 stanovalcev, večina pa jih bolezen preboleva brez večjih težav. S ponedeljkom bodo kljub okužbam sprostili obiske v domu, predvsem za tiste, ki so covid-19 preboleli oz. so nameščeni v domski beli coni.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Vlada bo v soboto znova pretresla omejevalne ukrepe za zajezitev širjenja okužbe, od sobote prav tako ne bo več dovoljeno uporabljati rute ali šala namesto zaščitnih mask – pralnih ali kirurških. Za teden dni se je podaljšalo tudi šolanje na daljavo na vseh ravneh.

TZS: Trgovine niso vir okužb

V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so znova opozorili na neutemeljenost in nesorazmernost omejitvenih ukrepov, ki veljajo za trgovinsko panogo, saj so prepričani, da podatki Nacionalnega instituta za javno zdravje kažejo, da je tveganje za prenos okužbe v trgovini bistveno manjše kot drugje. Poudarjajo tudi, da trgovci dosledno izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb, "celo več – ti ukrepi so med najbolj restriktivnimi v Evropi."Neživilske trgovine so letos zaprte skupno že 120 dni, izpostavljajo in dodajajo, da to povzroča ogromno škodo. Precejšnje so tudi stiske potrošnikov, ki ne morejo priti do sezonskih izdelkov ali izdelkov, ki jih nujno potrebujejo.

Donacije gasilcem

Ker v letu 2020 zaradi epidemije ni bilo prireditev in druženj, so gasilci izgubili do 70 odstotkov sredstev, ki jih zberejo sami, prav tako je odsvetovano razdeljevanja koledarjev. Zato so konec novembra zagnali kampanjo za donacije. V prvih dneh so prejeli več kot 2200 izjav za doniranje dohodnine, so sporočili iz Gasilske zveze Slovenije. Vsak zavezanec za dohodnino namreč lahko 0,5 odstotka dohodnine nameni dobrodelnim organizacijam. Podaritev dela dohodnine donatorja ne stane nič, a letno vseeno ostane več kot pet milijonov evrov nerazdeljene dohodnine, ki se vrne v državni proračun. Gasilci donacije zbirajo prek platforme e-donacije skupine Kovanček Group. Za donacijo ne potrebujete digitalnega potrdila, opravite jo lahko prek telefona, vzame pa le tri minute, so zapisali v zvezi.