Predstavniki ministrstva za zdravje so se srečali z direktorji zdravstvenih domov in jim predstavili navodila za delo, ki po besedah svetovalke ministrstva Simone Repar Bornšek niso bistveno drugačna od tistih v času epidemije covida-19. A nekaj sprememb vendarle je, predvsem zdaj ni več težav s pomanjkanjem zaščitne opreme, je dejala v izjavi za medije. Tako bo odslej bris za testiranje na okužbo z novim koronavirusom lahko jemal vsak izvajalec zdravstvenih storitev, tudi koncesionarji. Ob tem si na ministrstvu želijo, da bi imeli vsi zdravstveni domovi vstopne točke organizirane na t. i. način drive in in da bolniki na bris ne bi čakali več kot 24 ur.

Če zdravstveni domovi vstopne točke ne morejo organizirati zaradi pomanjkanja kadra in prostora, pa se po besedah Repar Bornškove lahko povežejo z drugimi zdravstvenimi domovi v regiji. Če bo v neki regiji zelo malo brisov, pa se bo zdravstveni dom morda odločil, da ne potrebuje vstopne točke. Teh mora biti v državi zagotovljenih najmanj 32, je poudarila. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da so marsikateri zdravstveni domovi v preteklih tednih že vzpostavili vstopno točko, četudi ni bila na seznamu. "Prehajamo na tak način delovanja, kot je sicer običajen, in sicer da vsak zdravnik poskrbi za svojo populacijo oziroma vsak zdravstveni dom lokalno poskrbi za svoje prebivalstvo," je pojasnila.

Razmišljajo tudi o mobilnih ekipah, ki bi jih vzpostavili prek lokalnih izpostav Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mobilne ekipe bi bile po besedah Repar Bornškove najuporabnejše za jemanje večjega števila brisov na terenu, na primer v socialnovarstvenih zavodih.

Po informacijah ministrstva se je v zadnjem tednu sicer izboljšala dostopnost do odvzema brisa. Ponekod zdravniki bolnike na odvzem brisa že naročajo elektronsko, a kot je poudarila Repar Bornškova, je nemogoče vsem svetovati enako, saj imajo različne potrebe in obremenitve. Sicer še vedno testirajo vse bolnike z znaki respiratornega obolenja, saj je sicer nemogoče izključiti okužbo z novim koronavirusom. Če zboli več družinskih članov ali celo gospodinjstvo, pa je navodilo, da prednostno testirajo odraslo ali najbolj ogroženo osebo, je še pojasnila.

Opozorila o nedostopnosti družinskih zdravnikov

Kljub pričakovanjem, da bo največ vprašanj na srečanju namenjenih financiranju, pa so direktorji zdravstvenih domov izpostavili največje težave zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov. Zaradi drugačne in daljše obravnave bolnikov, ki jo zahtevajo ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, je pred obiskom vedno potreben stik z ambulanto po telefonu ali elektronski pošti, klici pa zaradi velikih obremenitev ambulant pogosto ostanejo neodgovorjeni. Na nedostopnost do zdravnika je po besedah Repar Bornškove opozorila tudi zagovornica pacientovih pravic.

"Ker je treba pri vsakem najprej opraviti triažo in ker je treba najprej zagotoviti varno obravnavno tako za zaposlene kot druge bolnike, ni vedno mogoče k zdravniku priti isti dan," je dejala tudi Repar Bornškova, ki sicer dela kot družinska zdravnica v ljubljanskem zdravstvenem domu. Na ministrstvu so jim zato svetovali, naj vzpostavijo dodatne telefonske številke, ki niso vezane na posamezne ambulante in na katerih bi sprejemali klice ter bolnike ustrezno usmerjali.

Predstavili so tudi algoritem, kako obravnavati bolnika, ki je okužen z novim koronavirusom ali ima sum na okužbo. Ob tem je poudarila, da se zdravnik na podlagi klinične slike odloči za pregled bolnika, tudi če ima ta povišano telesno temperaturo. "Vsaka vročina še ni covid-19, lahko imaš bistveno hujša, nevarna stanja. Včasih je to z dvema stavkoma jasno in takega bolnika lahko zdravnik sprejme," je poudarila. Dodala je še, da naj bolniki s hudimi akutnimi težavami pomoč poiščejo v urgentnih centrih ali nujnih ambulantah.

V Zdravstvenem domu Ajdovščina se je število obravnav povečalo vsem zdravnikom, ki veliko stvari poskušajo urediti prek telefona, je razmere opisal direktor ajdovskega doma Egon Stopar. "Osebni stik je malce izpadel, vendar vse s ciljem, da se v zdravstvenih domovih po nepotrebnem ne mešajo bolni in manj bolni," je poudaril. Bolnikom, ki naletijo na težave pri dostopu do zdravnika oziroma zdravstvenih storitev, svetuje, naj se obrnejo na vodstva zdravstvenih domov, ne pa na družbena omrežja. "Poskušajmo do teh stvari pristopati pozitivno in razumeti, da je vse skupaj zelo zahtevno," je še pozval Stopar in zatrdil, da bodo pomagali vsakemu.

O problematiki in mogočih rešitvah za izboljšanje položaja zdravnikov družinske medicine pa se je s strokovnjaki s katedre družinske medicine na ljubljanski medicinski fakulteti pogovarjal tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki politične koalicije in opozicije. Kot je ministrstvo zapisalo na Twitterju, se je število zdravnikov splošne in družinske medicine v zadnjih desetih letih sicer povečalo za 49 odstotkov, a vendar ta prirast za zdaj še ne zadostuje potrebam v Sloveniji. "Z omogočanjem boljših delovnih pogojev se obeta tudi več zanimanja med specializanti," so še dodali. Konkretnih sklepov niso sprejeli, bodo pa pogovore na to temo nadaljevali, so po srečanju pojasnili na ministrstvu.

Zdravstveni sistem je treba prilagoditi razmeram in ne iskati izgovorov

V Zdravniški zbornici Slovenije ob številnih opozorilih na težave pri dostopnosti do zdravniške pomoči po državi poudarjajo, da je takoj treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh tistih nujnih stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Zdravstveni sistem je treba prilagoditi razmeram in ne iskati "krivcev" in izgovorov, opozarjajo.

"V zadnjih tednih smo v javnosti zasledili več zapisov in izpovedi bolnih ali njihovih svojcev o oteženem dostopu do zdravniške pomoči v različnih delih Slovenije, saj so se bolniki morali kljub različnim nujnim stanjem naročiti, opraviti in počakati na rezultat testa na okužbo z novim koronavirusom. (...) Ti primeri kažejo, da je takoj treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh tistih nujnih stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. V takih primerih namreč lahko nekajdnevno ali celo samo nekajurno čakanje na test povzroči hujše posledice za zdravstveno stanje bolnika ali je zanj tako čakanje lahko celo usodno," so sporočili iz zdravniške zbornice.

Kot so zapisali, kljub večkratnim opozorilom, da je treba izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev, vnovič ugotavljajo, da se tovrstni primeri še vedno dogajajo in da je dostopnost v določenih primerih ponekod še vedno neustrezna. "Pri tem poudarjamo, da je treba zdravstveni sistem prilagoditi razmeram in ne iskati 'krivcev' in izgovorov. Sodobne informacijske rešitve že obstajajo in z ustreznimi prilagoditvami bi jih lahko kmalu učinkovito vključili v sistem naročanja na testiranje," so dodali v zbornici.

Zbornica je tudi pozivala državo, predvsem pa ministrstvo za zdravje, naj sprejme ustreznejša navodila in zagotovi dostopnost do izbranih zdravnikov in nujne medicinske pomoči. "Ker se podobni problemi pojavljajo v različnih delih države, ocenjujemo, da gre za sistemski problem, ki ga je treba analizirati in ugotoviti, kje so šibke točke ter poiskati rešitev v najkrajšem možnem času," so še dodali.