O stanju v družbi zgovorno pričajo izkušnje predstojnika jeseniškega urgentnega centra Roberta Carotte, ki je tudi koordinator covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje. Kot je povedal, dobiva elektronsko pošto z različnimi negativnimi sporočili in očitki, recimo, da je terorist, izdajalec naroda in podobno, najdejo se tudi konkretne grožnje.

Epidemija, s katero se zdaj spoprijemamo že skoraj dve leti, je v zadnjem času pri nas po besedah Carotte tako povzročila tudi zlom medosebne solidarnosti in strpnosti, kar pa na svoji koži, kljub izjemnim obremenitvam, zdaj občuti tudi medicinsko osebje, ki je bilo na začetku epidemije sicer deležno veliko podpore, je za Radio Slovenija poročala Romana Erjavec.

"Kdaj se boste vi streznili, v kakšen položaj potiskate družbo? Kar ignorirajte, pa boste dobili po 'goflji' za vsa ta ravnanja in dejanja," je del enega od grozilnih pisem, ki jih dnevno na svoj naslov prejema Carotta, nacionalni koordinator za covidne postelje. "Ne razumem, kaj roji po glavi tem ljudem, ki so lahko v naslednjem trenutku naši oskrbovanci, saj covid ne izbira in najde lahko tudi tistega, ki bi me po 'goflji'," je na Jesenicah poudaril Carotta in opozoril, da grožnje doživljajo tudi drugi zdravstveni delavci, čeprav so v tem trenutku maksimalno obremenjeni in se zelo trudijo, da zdravstvena oskrba ne razpade.

Grožnje, zmerljivke, pljunki

A žal že dolgo ne gre več le za pisne grožnje, zdravniki na cesti poslušajo zmerljivke, prestrezajo pljunke. "Na dvorišču sem imel plinske jeklenke, je gorelo, dogaja se vaška straža, tako daleč je to prišlo," je še povedal.

"Lani marca, ko je bila ob zaprtju družbe Slovenija velika speča dežela in so urgence samevale, smo imeli veliko podporo ljudi in sprašujem se, kam je izginila ta podpora zdaj, ko garamo kot še nikoli," je dejal Carotta in poudaril, da takšnih izrednih razmer še ni bilo. Zdravstvene delavce takšen odnos, ki kaže na svojevrstni moralni razkroj družbe, še posebej boli, je sklenil Carotta.

Bojijo pa se tudi, kaj se bo zgodilo, če bo slovensko zdravstvo pokleknilo. "Takrat bomo seveda v vsej slovenski družbeni moralni naravnanosti znova iskali krivce, ampak na žalost krivcev tisti, ki bodo umrli zaradi bolezni, ne bodo potrebovali," je bil kritičen Carotta.

Pojasnil je tudi, da je epidemija v hudem izbruhu, dnevno v bolnišnice sprejmejo več kot 100 novih bolnikov, število bolnikov s covidom-19 na intenzivnih oddelkih pa se dnevno poveča za od pet do sedem. "Z zadnjimi napori še napraskamo dodatne intenzivne postelje in vsaka je trenutno zlata vredna," je dejal.

Pomanjkanje ustreznega kadra

Težava sicer nista toliko sam prostor in oprema kot pomanjkanje ustreznega kadra. Ta primanjkljaj je močno izražen v vseh bolnišnicah in potekajo pogovori, kako prebroditi od 10 do 14 dni, ko bo naval največji. Za zdaj kakšni prevozi bolnikov v tujino ali prihodi kadrov iz tujine niso dogovorjeni, je povedal sogovornik.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Posebne kadrovske težave imajo tudi v jeseniški bolnišnici, kjer je odprtih kar 60 razpisov in kjer imajo velike težave že v običajnih razmerah. Trenutno so zmožni izvajati zdravstvene storitve samo za bolnike v kategorijah nujno in zelo hitro. Carotta je razmere označil za izredne, saj je obravnava drugih bolnikov, z napotnicami za hitro in redno obravnavo, praktično ustavljena oziroma zamaknjena za nedoločen čas.

Ob tem upa, da držijo projekcije, da se bo epidemija v mesecu dni umirila in se bodo konec letošnjega leta ali na začetku prihodnjega razmere v zdravstvu lahko normalizirale. "Če pa bo slučajno treba še dodatno dvigniti število posteljnih kapacitet za covid-19, pa to pomeni tudi okrnitev nujnih in zelo hitrih intervencij na necovidnih področjih," je opozoril.

Na Jesenicah se trenutno zdravi 30 bolnikov

Pojasnil je, da imajo na Jesenicah za obravnavo bolnikov s covidom-19 namenjenih 30 navadnih in pet intenzivnih postelj. Tem dodajajo še tri polintenzivne postelje za neintubirane bolnike. To je, kot je poudaril Carotta, maksimum od maksimuma, kar zmore jeseniška bolnišnica. V njej se trenutno zdravi 25 ljudi s covidom-19 na navadnih in pet na intenzivnih posteljah.

En covidni oddelek so morali v bolnišnici, ki ima tudi prostorske težave, namestiti v zabojnike, ki so postavljeni na parkirišču bolnišnice. Kadrovsko pa jim je na pomoč priskočilo šest zaposlenih iz Psihiatrične bolnišnice Begunje in ena iz Zdravstvenega doma Jesenice. Prav tako jim pomaga 18 študentov Fakultete za zdravstvo Angele Boškin in pet dijakov Srednje šole Jesenice ter še dva dijaka nezdravstvenih smeri. Poleg tega so jim iz Srednje šole Jesenice ponudili pomoč še desetih dijakov.

V UKC Maribor za zdravljenje covidnih bolnikov prerazporedili 224 izvajalcev zdravstvene nege

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so na oddelke za zdravljenje covida-19 prerazporedili 224 izvajalcev zdravstvene nege iz vseh ostalih njihovih oddelkov, so povedali v UKC Maribor. Glede na sedanje potrebe in zagotavljanje novih posteljnih zmogljivosti bodo morali tja prerazporediti še dodaten kader.

Potrjenih 4276 okužb

V torek je bilo ob 10.046 testiranjih potrjenih 4276 okužb z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 42,6 odstotka izvidov. Opravljenih je bilo tudi 54.342 hitrih testov.

Po podatkih NIJZ-ja 7-dnevno povprečje potrjenih okužb znaša 3255, 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev pa 2193. NIJZ ocenjuje, da je v državi trenutno aktivnih 46.243 primerov okužbe. Sedemdnevno povprečje okužb se je v primerjavi z dnevom prej zmanjšalo za 59, 14-dnevno povprečje na 100 tisoč prebivalcev pa se je povišalo za 39 primerov.

Po podatkih vlade se v bolnišnicah zdravi 1095 covidnih bolnikov, kar je 21 več kot dan pred tem. Od tega jih 251 potrebuje intenzivno nego, kar je 15 več.

V torek je umrlo 19 bolnikov s covidom-19.

NIJZ pooblaščen za nakupovanje zdravil za covid-19

Vlada je na torkovi dopisni seji izdala soglasje k pooblastilu NIJZ-ju za nakup zdravil za zdravljenje covida-19 v okviru skupnega javnega naročila držav članic EU-ja. Na ministrstvu so opozorili, da gre za inovativna zdravila, ki so bila razvita v zelo kratkem času, zato bodo cene predvidoma tudi razmeroma visoke. Večina zdravil je še v fazi razvoja, zato v tem trenutku ni mogoče napovedati, katero zdravilo bo treba nabaviti in v kakšnih količinah, so pojasnili.

Zelo groba ocena je, da bi bilo v letu 2021 potrebnih 10 milijonov evrov, v letu 2022 pa 30 milijonov evrov. Za ta namen bodo sredstva za leto 2021 zagotovili s prerazporeditvijo znotraj zakona o izvrševanju proračunov, za prihodnje leto pa s prerazporeditvami znotraj finančnega načrta pristojnega resorja, so sklenili. NIJZ je tako pooblaščen za izvedbo vseh postopkov in dejavnosti v povezavi s temi zdravili, so še zapisali v sporočilo po seji vlade.

Precepljenih 64 odstotkov polnoletnih prebivalcev

Z enim odmerkom je po podatkih NIJZ-ja v Sloveniji cepljenih 1.210.122 ljudi oz. 57 odstotkov vseh prebivalcev. Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 68 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 78 odstotkov. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.132.229 oz. 54 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 18 let jih je cepljenih 64 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 74 odstotkov. Z dodatnim odmerkom je medtem po podatkih NIJZ-ja v Sloveniji cepljenih 176.740 ljudi.