V četrtek 13. 1. 2022 se je cepilo skupaj 16.116 ljudi, v petek 15.732 in v soboto 9352. Skupaj se je za cepljenje, za zaščito svojega zdravja in zdravja naše skupnosti v teh dneh odločilo 41.200 ljudi, so sporočili z ministrstva za zdravje. Drugi odmerek je prejelo 4671 ljudi, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Za primerjavo: v enakem obdobju teden pred tem (6., 7. in 8. 1. 2022) se je cepilo 24.467 posameznikov. Kot pravijo na ministrstvu, to pomeni, da je bil odziv na cepilno akcijo za 68 odstotkov boljši kot pretekli teden. Ob tem dodajajo, da glede na trenutne podatke, ki ga imamo o novi različici omikron, skupaj z Institutom Jožef Stefan ocenjujejo, da je bilo s tem prihranjenih 500 hospitalizacij, 60 obravnav v enotah intenzivne terapije in 15 smrti.

Rekordno število okužb v soboto

Število potrjenih okužb je precej višje kot prejšnjo soboto, ko so s PCR-testi potrdili 3349 okužb. Umrl je en bolnik.

Gre za največje število okužb, potrjenih na soboto, od začetka epidemije. V primerjavi s prejšnjo soboto je višji tudi delež pozitivnih izvidov PCR-testov, in sicer za 13,1 odstotne točke. To soboto so pri nas opravili tudi 75.727 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.

V bolnišnicah sicer zdravijo 549 covidnih bolnikov, kar je 35 več kot dan prej, na intenzivni negi pa je enako kot dan prej 156 bolnikov. Umrl je en bolnik s covidom-19. Najmlajši covidni bolnik na intenzivni negi ima 14 let, kažejo podatki vlade.

Po ocenah NIJZ-ja je v Sloveniji trenutno 66.777 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom, sedemdnevno povprečje potrjenih primerov pa je 6029, medtem ko je dan prej znašalo 5646 primerov.

Na 3152 se je v soboto zvišalo tudi število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih dveh tednih. To je 246 več kot dan prej.

Po podatkih vlade je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 trenutno cepljenih 1.257.555 ljudi, kar predstavlja okoli 60 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.203.464 ljudi, kar je okoli 57 odstotkov prebivalstva.

Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih okoli 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa okoli 67 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 78 odstotkov. Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih vlade doslej prejelo 557.350 ljudi

V torek več kot 10.000 okužb?

Kot poroča Radio Slovenija, naj bi 10.000 potrjenih okužb s koronavirusom po napovedi Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan prvič presegli v torek, če bo dovolj zmogljivosti za molekularno testiranje. Vrh okužb petega vala epidemije naj bi dosegli do konca meseca, vrh hospitalizacij bolnikov s covidom pa v prvi polovici februarja. Leskovarjeva najnovejša projekcija ne predvideva več tolikšne zasedenosti covidnih bolnišničnih postelj, kakršna je bila ob vrhuncu četrtega vala.

Trenutno naj bi bil okužen vsak 25. prebivalec

Nekateri podatki kažejo, da naj bi bil trenutno okužen vsak 25. državljan, na okužbo dovzetnih pa je še približno slaba četrtina prebivalstva. Kot kaže za zdaj, bo na srečo manj okuženih pristalo v bolnišnicah, pri čemer stroka še naprej priporoča cepljenje, še poroča Radio Slovenija.

V soboto zvečer so se sicer končali že drugi cepilni dnevi, ko se je bilo brez naročanja mogoče cepiti številnih cepilnih centrih v državi od jutra do večera. Kakšen je bil odziv, bo znano v ponedeljek, čeprav prvi podatki kažejo, da je večina ljudi prišla po poživitveni odmerek cepiva. V prvi cepilni akciji pred božičem se je cepilo 76 tisoč ljudi, od tega 80 odstotkov s poživitvenim odmerkom.

Kako se bodo spremenila pravila odrejanja karanten?

Predsednik vlade Janez Janša je v petek po sestanku koalicije na Brdu pri Kranju v izjavi pojasnil, da bo ministrstvo za zdravje predlog spremembe veljavnosti karanten ob tveganem stiku z osebo, okuženo s koronavirusom, pripravilo do ponedeljka. V ponedeljek pa bo po njegovih besedah predlog tudi sprejet in uveljavljen sredi prihajajočega tedna.

Po besedah podpredsednika vlade in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška je skrajšanje karantene eden od ukrepov, s katerim bi lahko pomagali gospodarstvu. Čeprav krajšanje karanten po četrtkovih informacijah ni bilo predvideno, bi do te spremembe po petkovih usklajevanjih očitno vendarle lahko prišlo.

Po neuradnih informacijah portala 24ur.com sicer epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) skrajšanja trajanja karanten na pet dni ne predlagajo.

V karanteno šele, ko je okuženega 30 odstotkov razreda?

Razmere v šolah so zaradi okužb s koronavirusom in odhodi v karanteno namreč resne, je v sredo opozoril predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan. Težave po njegovih besedah povzroča predvsem novo pravilo, da mora učitelj v karanteno, če je bil 15 minut v istem prostoru kot okužen učenec, medtem ko je bil prej ta čas 45 minut.

Po neuradnih informacijah portala 24ur.com epidemiologi NIJZ-ja sicer predlagajo, da ob pojavu okužbe pri učencu, dijaku ali vrtčevskemu otroku ne bi bilo treba takoj v karanteno celotni skupini, ampak šele takrat, ko bi bilo v skupini oz. razredu potrjena okužba pri 30 odstotkih učencev. Če bi se v razredu pojavila ena okužba ali le nekaj, pa bi učenci nadaljevali izobraževanje v šoli, a bi se morali vsak dan testirati. Redno testiranje naj bi ob visokotveganem stiku veljalo tudi za vrtčevske otroke, ki prav tako ne bi šli vsi v karanteno. Pri njih bi testiranje po predlogu potekalo doma.

Med predlogi naj bi bila tudi izjema za napotitev v karanteno zaposlenih v kritični infrastrukturi.

ZD Šiška pesti pomanjkanje zdravnikov

Zdravstveni dom Šiška so v zadnjem času zapustili trije družinski zdravniki, ki jih niso mogli nadomestiti, so sporočili iz ZD-ja Ljubljana. Razloge za odhode iščejo v preobremenjenosti, ki se je stopnjevala med epidemijo. V Ljubljani sicer po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje šest odstotkov oseb nima izbranega družinskega zdravnika.

Kot so pojasnili v ZD-ju Ljubljana, del katerega je tudi ZD Šiška, so v šišenskem zdravstvenem domu od leta 2015 našteli okoli 30 odhodov zdravnikov specialistov in zdravnikov v procesu specializacije oz. podiplomskega izobraževanja. Do lani jim je, kot so navedli, uspevalo nadomestiti vse odhode zdravnikov in medicinskih sester, zadnjih treh odhodov zdravnikov pa ne.

Zato si pomagajo s pogodbenimi zdravniki, specializanti in sobnimi zdravniki. Ambulant ne zapirajo, ker upajo, da jim bo uspelo koga zaposliti, obenem pa imajo v teh ambulantah še vedno zaposlene medicinske sestre, ki pomagajo pri zagotavljanju nujnih in neodložljivih storitev za ljudi, ki nimajo zdravnika ali pa nadomeščajo izpade drugje.

V ZD-ju Ljubljana razloge za odhode zdravnikov iščejo v preobremenjenosti. Kot so pojasnili, se je v času epidemije covida-19 način dela spremenil, bistveno več je elektronske pošte in dela na dodatnih covidnih deloviščih. Digitalizacija pa ta trenutek ne gre v korak s potrebami, ki so se močno povečale in kjer bo treba vzpostaviti ravnovesje med obravnavami na daljavo, telefonskimi klici in pregledi pri zdravniku kot nekoč.

Pomanjkanje družinskih zdravnikov po vsej državi

Če pacientov družinski zdravnik preneha delati, lahko bolnik poišče novega zdravnika. Če ga ne najde, pa v ZD-ju Ljubljana pojasnjujejo, da pacientom brez osebnega zdravnika omogočajo nujne in neodložljive storitve. Če gre za urgentno stanje, pa lahko vsakdo vedno pokliče na številko 112, tako kot doslej.

V ZD-ju Ljubljana poudarjajo, da je področje družinske medicine kadrovsko oslabljeno v vseh njihovih enotah, ne nazadnje pa na ravni celotne države. Zadnja leta imaji tudi sami velike težave pri nadomeščanju družinskih zdravnikov, ki jih na trgu ni, podobne razmere so tudi na področju pediatrije. "Opozorila pristojnim institucijam, da bo treba prilagoditi mrežo zmogljivosti in način dela v osnovnem zdravstvu, so bila preslišana, in to čeprav je ministrstvo že leta 2013 predvidelo nižje obremenitve posameznega zdravnika," so spomnili.