Babiš in Orban naj bi se v četrtek sešla z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

"Izrael je vodilni na področju tehnologij. Je naš tradicionalni partner. Menim, da bo obisk zelo koristen," je dejal Babiš, ki bo v Izraelu tudi obiskal velik center za cepljenje v Jeruzalemu.

V Izraelu z okoli devetimi milijoni prebivalci je do zdaj priporočena dva odmerka cepiva proti covidu-19 ameriško-nemških proizvajalcev Pfizer in BioNTech dobilo 40 odstotkov prebivalstva. Na Češkem in Madžarskem se medtem spoprijemajo s pomanjkanjem cepiva.

Orbanov tiskovni predstavnik Bertalan Havasi je glede tristranskega srečanja dejal, da bo ta prinesel "tesnejšo obliko sodelovanja v boju proti koronavirusu".

Češka je vodilna na svetu po številu novih okužb glede na število prebivalcev v zadnjih dveh tednih in druga po številu smrti. Madžarska je glede omenjenega na osmem in četrtem mestu.

Babiš je v iskanju možnosti, da bi v državi pospešili cepljenje proti covidu-19, že obiskal Madžarsko in Srbijo, kjer cepijo tudi z ruskim cepivom Sputik V in cepivom kitajskega podjetja Sinopharm.

Češki predsednik Miloš Zeman je poleg tega zaprosil Rusijo in Kitajsko, da bi Češki dobavili svoja cepiva in obe državi naj bi privolili v to. Ankete sicer kažejo, da Čehi niso naklonjeni cepljenju s temi cepivi, ki jih Evropska agencija za zdravila še ni odobrila.

Češke bolnišnice preobremenjene

Iz Češke, ki se spoprijema s preobremenjenostjo zdravstvenega sistema, so sicer danes na Poljsko prepeljali 68-letno covidno bolnico, ki jo je država prvo do zdaj poslala na zdravljenje v tujino. Bolnico, ki potrebuje umetno predihavanje, so prepeljali iz kraja Usti nad Orlici na severu Češke v 230 kilometrov oddaljeno bolnišnico v Raciborzu na jugu Poljske.

Praga je pred kratkim zaradi preobremenjenosti bolnišnic, ki je posledica številnih okužb s koronavirusom, zaprosila bližnje države za pomoč pri obravnavi covidnih bolnikov. Pozitivno sta na to med drugim že odgovorili Nemčija in Švica, po deset bolnikov iz Češke in Slovaške, ki ima podobne težave, je pripravljena oskrbeti tudi Hrvaška.

Hrvaški premier Andrej Plenković je potrdil, da se je pogovarjal s premierjema Češke in Slovaške, Andrejem Babišem in Igorjem Matovičem. "Izrazil sem pripravljenost Hrvaške, da bi v primeru potrebe, oskrbeli po približno deset covidnih bolnikov iz Češke in Slovaške, glede na pritisk na njihove zdravstvene ustanove," je zapisal na Twitterju. "Hrvaška je solidarna s članicami EU v boju proti covidu-19."

Trenutno je na Češkem v bolnišnicah okoli 8500 bolnikov s covidom-19, od tega jih 1789 potrebuje pomoč medicinskega ventilatorja. Država je v prizadevanjih za zmanjšanje števila okužb uvedla stroge omejitvene ukrepe, za katere se zdi, da delujejo. Danes iz države poročajo o 10.466 novih primerih okužbe, kar je skoraj 2000 manj kot v istem obdobju pred tednom dni.

Prebivalci se lahko gibljejo le na območju svojih okrožij, policija pa je na mejah med njimi uvedla nadzorne točke. Do zdaj so odhod v drugo okrožje po lastnih navedbah preprečili okoli 10.000 ljudem. Vlada trenutno ne nakazuje možnosti kakršnega koli rahljanja ukrepov.

V delih Avstrije podaljšali karanteno na 14 dni

Več avstrijskih dežel se je v zadnjih dneh odločilo karanteno za okužene in njihove stike podaljšati z zdajšnjih 10 na 14 dni, saj da pri novih, bolj nalezljivih različicah koronavirusa 10 dni ne zadostuje. Ponekod naj bi sicer spremembe veljale le v primeru suma ali dokazane nove različice.

Na Gradiščanskem so se za podaljšanje karantene odločili že v nedeljo, v ponedeljek so sledili Dunaj, Gornja in Spodnja Avstrija, nazadnje pa so danes tako odločitev po priporočilu zveznega ministrstva za zdravje sprejeli na Štajerskem. Koroške deželne oblasti so v ponedeljek sporočile, da bodo tovrstno ureditev uveljavili do konca tedna.

Glede na navedbe pristojnih oblasti je sicer v splošnem mogoče karanteno alternativno končati najprej po desetih dneh ob predložitvi negativnega izvida testa, opravljenega dva dneva po koncu simptomov, oziroma ob vrednosti ct, ki kaže na raven kužnosti, nad 30. Tudi tesni stiki lahko karanteno končajo po desetih dneh, če ne razvijejo simptomov in če predložijo negativen test.

Odločitev o podaljšanju karantene je povzročila v Avstriji vse bolj razširjenja britanska različica koronavirusa in tudi druge, ki veljajo za bolj nalezljive. Nima smisla zaključevati karanten za okužene, če so ti tudi zatem še vedno kužni, je ukrep komentiral predstavnik za zdravje pri dunajskih oblasteh Peter Hacker.

Italija postala druga evropska država z več kot 100.000 žrtvami

V Italiji so v ponedeljek potrdili še 318 smrti bolnikov s covidom-19, s čimer je število umrlih ljudi s to boleznijo naraslo na 100.103. Tako je Italija postala druga evropska država po Združenem kraljestvu z več kot 100.000 žrtvami covida-19.

Novi premier Mario Draghi je opozoril, da bo žrtev še več, saj je število hospitalizacij naraslo. Pred letom dni je Italija kot prva evropska država ustavila javno življenje, zdaj pa število novih okužb spet vztrajno narašča.

Strokovnjaki opozarjajo, naj se država pripravi na nov vrhunec okužb čez dva tedna, ko bi lahko imeli po 40.000 novih okužb na dan, če oblasti ne bodo hitro uvedle strožjih omejitev za gibanje in dejavnosti.

Oblasti medtem uvajajo strožje omejitve še za tri pokrajine. Furlanija - Julijska krajina in Benečija na severu bosta označeni z oranžno, Kampanja pa z rdečo, ki predstavlja največje tveganje.

Eno od žarišč v Italiji je predmestje Milana Bollate, kjer se je v le nekaj dneh v vrtcu in osnovni šoli okužilo 45 otrok in 14 članov osebja. Analiza je pokazala, da so se okužili z visoko nalezljivo britansko različico koronavirusa.

Regionalni direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge je dejal, da širjenje novih različic virusa povzroča večanje števila novih okužb po Evropi, a da to povzroča tudi "odpiranje družbe, ko ne poteka na varen in nadzorovan način".

Britanska različica novega koronavirusa je postala prevladujoča v več državah po Evropi, med drugim v Združenem kraljestvu, Italiji, na Danskem, Nizozemskem, Irskem, v Nemčiji, Franciji, Španiji in na Portugalskem.

Nizozemska podaljšala policijsko uro

Nizozemska vlada je nočno omejitev gibanja, ki so jo uvedli 23. januarja, podaljšala do konca marca, je povedal nizozemski premier Mark Rutte. Izjeme bodo mogoče le med parlamentarnimi volitvami, ki bodo prihodnji teden. "V treh volilnih dneh od 15. do 17. marca bomo naredili izjemo, saj policijska ura ne sme ovirati svobodnih volitev," je dejal Rutte.

Na začetku februarja so v državi spet odprli osnovne šole in vrtce, od začetka marca smejo enkrat tedensko v šole tudi dijaki. Odprli so frizerske salone in za omejeno število ljudi ob vnaprejšnji napovedi tudi trgovine z nenujnim blagom.

"Ljudje imajo težave s spoštovanjem osnovnih pravil. Krizna ekipa kljub temu na podlagi svojih modelov meni, da ukrepov tudi po 16. marcu še ne bi smeli sproščati. In temu nasvetu bomo sledili," je še dejal premier.

Bari, kavarne in restavracije so zaprti od sredine oktobra, terase lokalov pa bi po Ruttejevih besedah lahko znova odprli aprila, če se bo število okužb zmanjševalo. "Če bo vse po sreči, se bomo do poletja lahko poslovili od večine ukrepov. Nadaljnje sproščanje bo odvisno od poteka cepljenja," pa je dejal minister za zdravje Hugo de Jonge.

Nizozemska, peto največje evropsko gospodarstvo, je sicer cepljenje prebivalstva proti novemu koronavirusu začela kot zadnja država v Evropski uniji in še vedno precej zaostaja za evropskim povprečjem.

Estonija: Zaradi porasta okužb delno zaprtje države

Estonija bo še ta teden uvedla delno zaprtje države, saj se država spoprijema z velikim porastom števila novih okužb, je napovedala estonska premierka Kaja Kallas. Glede na število prebivalcev država zaznava drugo največjo rast novih okužb, takoj za Češko. Delno zaprtje države naj bi veljajo najmanj mesec dni. Ukrep je po premierkinih besedah potreben, saj je pandemija covida-19 ogrozila zdravstveni sistem v Estoniji.

V skladu z ukrepom bodo v Estoniji zaprli vse šole, vrtci pa bodo odprti samo za nujno varstvo. Odprte bodo samo trgovine z osnovnimi življenjskimi izdelki. Restavracije bodo lahko ponujale samo storitev prevzema hrane za s seboj. Verski obredi bodo dovoljeni samo na prostem z največ desetimi udeleženci. Odhod od doma bo dovoljen, a bo treba spoštovati najmanj dva metra medsebojne razdalje. Po načrtih bodo ti ukrepi veljali najmanj do 11. aprila.

"Nismo se še naučili živeti z virusom na način, ki bi nam dovoljeval, da na najvarnejši način nadaljujemo vsakodnevno življenje," je pred sejo vlade, na kateri bodo formalno potrdili odločitev o delnem zaprtju, dejala Kallasova, ki je sicer v samoizolaciji.

V Estoniji so v zadnjih 14 dneh potrdili 1337 primerov okužb s koronavirusom na 100.000 prebivalcev. V svetovnem merilu ima država z 1,3 milijona prebivalci tudi eno najvišjih stopenj smrtnosti.