Pobudnik projekta sledilnik, ki je postal za številne državljane ključni vir podatkov, Luka Renko je v pogovoru s Tanjo Starič v Odmevih pojasnil jutranji zaplet, ko je sledilnik ostal brez podatkov o številu testiranih in pozitivnih. Več pa v pogovoru.

Zjutraj je javnost vznemirila in celo prestrašila novica, da vaša ekipa ne bo več dobivala jutranjega zbirnega poročanja števila laboratorijsko testiranih in pozitivnih. Vladni govorec je nato obljubil, da boste podatke še dobivali. Kako je zdaj s tem? Boste lahko delali naprej?
Da, inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, ki zbira podatke že od začetka epidemije, je včeraj obvestil, da ne bodo pošiljali več teh zbirnih podatkov. Pričakovali smo, da bodo zdaj ti podatki po neki drugi poti prihajali do nas. Danes podatkov potem ni bilo. Na koncu smo ugotovili, da to zdaj prihaja na NIJZ, tako da v prihodnje pričakujemo, da bomo podatke dobivali redno od NIJZ-ja.

Sorodna novica Ministrstvo: Prihodnji teden bi lahko začeli odpiranje trgovin z oblačili in obutvijo

Kako sicer sodelujete z uradnimi institucijami?
Sodelujemo v redu. Tu je veliko povezav. Začelo se je sodelovanje predvsem prek ekspertne skupine in Beovićeve, ko smo vzpostavili prve stike. Poročila dobivamo redno. Je pa tako, da je zdaj v drugem valu naval večji in s tega vidika tudi poročila prihajajo pozneje, z zamudo.

Sledilnik je pravzaprav projekt prostovoljcev. Koliko vas zdaj dela pri tem projektu, je večina iz znanstvenih vrst?
Dnevno znotraj sledilnika dela približno 40, 50 ljudi, tedensko približno 100, na samem slackkanalu nas je okoli 200. To so znanstveniki z različnih področij, iz naravoslovnih, družboslovnih ved, razvijalci vizualizacij, tudi pisci, ki pišejo besedila za naše objave na Mediumu.

Podatki so slabi, kažejo, da se epidemija pri nas nikakor ne umiri. Kaj sklepate na podlagi podatkov in analiz, ki jih imate? Kje smo ta hip in zakaj se razmere ne izboljšajo?
Dejstvo je, da že en mesec stopicamo na mestu. Zdaj smo že en mesec na precej visokih dnevnih številkah, hospitalizacije so na vrhuncu kapacitet, postelje se praznijo in polnijo dnevno. S tega vidika smo zagotovo v nekem položaju, ki ni dober. Če pogledamo Gorenjsko, ki je imela visoko, skokovito rast, a jim je uspelo obrniti trend v hitro upadanje, je to zagotovo dober signal. Podobno je bilo pri osrednjeslovenski regiji, ki pa zdaj znova stagnira, druge regije pa imajo še vedno rast.

Ta rast je po navadi hitrejša, kot pa je upadanje v drugih regijah, zato se lahko hitro zgodi, da bo rast drugih regij prehitela upadajoče regije in bomo znova v splošni rasti. S tega vidika je situacija daleč od dobre. Tudi pogovori o sproščanju, o omejevanju ukrepov k temu ne pripomorejo. Tukaj pomaga samo to, da se odgovorneje vedemo, da zmanjšamo stike in navsezadnje zamejimo širjenje virusa.

Sorodna novica V zadnjem tednu največ izrečenih opozoril na Celjskem; konec tedna ponekod poostren nadzor

Institut "Jožef Stefan" je včeraj objavil projekcijo, po kateri bi prešli iz najslabše, črne faze v naslednjo šele 19. decembra, v zadnjo fazo, v kateri so še vedno omejitve, pa februarja. Napovedi so sicer nehvaležne. Od česa so odvisne?
Modelske napovedi so lahko natančne zelo kratkoročno, nekaj dni, po tem času pa predpostavke verjetno v popolnosti ne držijo več, ker se že spremeni vedenje ljudi, tako da je s tega vidika zelo nehvaležno napovedovati za 14 dni naprej. Definitivno drži, da bomo sproščanje lahko imeli šele takrat, ko bomo imeli veliko obvladljivejše številke, predvsem pa je pomembno, da pridemo spet do epidemiološkega sledenja, ki bo navsezadnje zagotavljalo sledenje posameznim stikom in temu primerno tudi zamejevanje epidemije.