Po podatkih vlade je hospitaliziranih 1261 ljudi, 201 bolnik je na intenzivni negi. Iz bolnišnice so odpustili 44 ljudi. Kot je za Radio Slovenija dejal vladni govorec Jelko Kacin, "je v tem trenutku hospitaliziranih nekaj več bolnikov kot dan predtem, ampak na intenzivnih oddelkih je stanje enako, tako da so razmere stabilne". Poudaril je še, da se s podobnimi razmerami spoprijemajo tudi naše sosede. "Avstrija doživlja vse to, kar smo mi doživljali zadnje tri tedne, in zaradi tega se tudi odloča za veliko ostrejše ukrepe, kot smo jih uvedli mi," je še dejal Kacin.

Žarišča, ki izstopajo, so po navedbah Kacina Bovec, Domžale, Kamnik, Ptuj in Slovenj Gradec, med regijami še vedno izstopa Pomurje.

Direktor Univerzitetne klinike Golnik Aleš Rozman pravi, da je trenutne epidemiološke razmere težko z zanesljivostjo interpretirati. Izogibal bi se lažnega optimizma, trende je treba spremljati še kakšen teden ali dva. Po Rozmanovih navedbah razmere težko z zanesljivostjo interpretirajo, ker so v zadnjih 14 dneh večkrat menjali način testiranja zaradi velikega števila testov in pozitivnih izvidov testov pri ljudeh. Poskušali so ohranjati prostor za teste predvsem tistim, ki jih najbolj potrebujejo.

V zadnjih dveh ali treh dneh so opazili trend umirjanja pri sprejemih v bolnišnice, a je to po njegovih besedah morda varljivo. Kot pravi Rozman, gre morda le za to, da so bili tisti bolniki, ki so na robu tega, da pridejo v bolnišnico, napoteni v domačo oskrbo. V bolnišnicah je namreč relativno malo prostora, tudi na intenzivnih oddelkih.

Rozman: Poteka razpoloženjska vojna

Druga možnost pa je po Rozmanovih besedah ta, da se epidemija resnično umirja in smo vendarle na nekem platoju. "A to še ne pomeni, da si lahko oddahnemo, ker smo s tem, če je to plato, prišli povsem do roba zmogljivosti zdravstvenega sistema, kar zadeva covid-19. Prav veliko rezerv trenutno ni," je v izjavi za STA opozoril direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Rozman, sicer tudi član strokovne svetovalne skupine za covid-19.

Ob tem svetuje, da se sklepa na podlagi vsake številke, saj potrebujemo trende, ki so vsaj na ravni enega tedna. "Če je številka pri sprejemih v bolnišnico v zadnjih dneh vendarle odraz zmanjševanja števila obolelih, pa je to dober znak," je dejal. Po njegovem mnenju smo zadnje tedne ves čas na istem, ko poteka javna razprava o potrebi za ukrepe in je "razpoloženjska vojna". "Morda je vendarle dobro pustiti, da strokovnjaki in odgovorni o tem odločijo, da to malo bolj poslušamo in sprejemamo, tako kot druge države, ki se kolikor toliko uspejo dogovoriti, kaj bodo naredile," je svetoval.

Ob oskrbi bolnikov s covidom-19 je namreč opozoril še na druge bolnike, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, ter na podatke o številu umrlih. "Ne vem, zakaj bi se ukrepi morali sproščati, medtem ko imamo eno najhujših situacij na svetu, kar trenutno zadeva covid-19," je še ugotavljal Rozman.

Potez vlade, ki je ukrepe v zadnjih dneh še zaostrila, Rozman ni želel komentirati. Po njegovih navedbah je vlada za to odgovorna in dolžna ukrepati, ker je škoda te epidemije tako velika, da tega ne moremo prezreti in se delati, kot da nič ni.

Fafangel: Edina možnost trenutno je "bremzanje" širjenja

Kot je že pred dnevi za Radio Slovenija ocenil predstojnik centra za nalezljive bolezni pri NIJZ-ju Mario Fafangel, z vsemi omejitvenimi ukrepi pritiskamo na zavoro, kot se je izrazil, da bi upočasnili širjenje virusa, saj drugega sredstva v tem hipu ni. "Govorimo, da 'bremzamo' zadevo, in to bomo počeli, dokler ne bo rešitve. Ker očitno v zimskih pogojih, ko smo v zaprtih, neprezračenih prostorih, je to zadevo držati pod nadzorom izjemno težko." Fafangel sicer napoveduje, da so pred nami zanimivi meseci, saj se bodo pravila igre pri obvladovanju širitve virusa spremenila šele s cepivom. Do takrat pa bi se vsi morali ravnati, kot da je vsak okužen. Težava pri prenosu covida-19 so namreč ljudje, ki imajo malo simptomov, takšnih pa je lahko do 40 odstotkov, je za Radio Slovenija poročala Nataša Mulec.

Po podatkih sledilnika za covid-19 je v Sloveniji trenutno 19.381 aktivnih primerov okužbe, kar je približno dva odstotka manj v primerjavi s petkom. Nekoliko je padla tudi 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev in znaša 925.

Skupno je bilo do zdaj v Sloveniji potrjenih 55.042 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 797 covidnih bolnikov.

Od ponedeljka ustavljen javni promet in druge omejitve

Ker dozdajšnji ukrepi – omejitev gibanja med deveto zvečer in šesto zjutraj, prepoved prehajanja med občinami in omejitev zbiranja na šest ljudi – niso občutneje omejili širitve virusa, se bodo obstoječim ukrepom v ponedeljek pridružili še dodatni, podobni tistim iz spomladanskega prvega vala epidemije. Prepovedano je druženje, razen v družinskem krogu, z jutrišnjim dnem nas čaka tudi dvotedenska ustavitev javnega življenja, od česar si strokovnjaki obetajo umiritev epidemije, pa tudi preprečitev sesutja zdravstvenega sistema, je še poročala Nataša Mulec.

Dvotedenska ustavitev javnega življenja prinaša otežen prehod čez meje, ustavljen javni prevoz z nekaj izjemami in zaprtje vseh specializiranih trgovin. Odprte bodo ostale le živilske trgovine, tržnice, lekarne, dostavne službe, banke, pošte, vulkanizerji, servisi za motorna vozila in kolesa ter tehnični pregledi. Mogoče bodo tudi zavarovalniške storitve, sodišča bodo delovala omejeno, na upravnih enotah bo mogoče opraviti le nujne zadeve. Odprte bodo tudi knjižnice. Vrata šol bodo še naprej zaprta, pouk bo potekal na daljavo.

Janša na Jesenicah

Predsednik vlade Janez Janša je bil danes na obisku v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer se je srečal z vodstvom bolnišnice. Kot so zapisali v sporočilu, objavljenem na vladnih spletnih straneh, je premier ob tej priložnosti dejal, da Gorenjska potrebuje nove zdravstvene kapacitete čim prej in da je vlada odločena, da jih zagotovi. V jeseniški bolnišnici trenutno potekajo dela za energetsko in požarno sanacijo. Na Gorenjskem pa sicer že nekaj časa pozivajo državo k izgradnji nove regijske bolnišnice.

14-dnevna pojavnost padla na 945

Podatki sledilnika kažejo, da je 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev upadla na 925, a to še ni številka, zaradi katere bi si lahko oddahnili, opozarjajo strokovnjaki. Slišati je opozorila, da smo pri obvladovanju epidemije na točki, ko se lahko ob neupoštevanju ukrepov število okuženih hitro poveča. Pritisk na zdravstveni sistem je še vedno prevelik, skrbijo predvsem razmere v enotah intenzivne terapije.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Vrha še nismo dosegli

Infektologinja Mateja Logar je na vprašanje, kaj nam kažejo trenutne številke okuženih, dejala: "To je že velik uspeh, da smo prišli do tega, da število novoobolelih ne narašča več eksponentno, da smo zdaj na ravnem delu krivulje. To vodi do tega, da je število okuženih manjše, s tem je manjše tudi širjenje okužb. Res je pomembno, da vsak posameznik upošteva ukrepe za preprečevanje širjenja."

Vrha epidemije pa še nismo dosegli, dodaja Logarjeva: "Mislim, da še ne moremo govoriti o tem, da se stvar umirja. Epidemija je zdaj nekje na platoju. Upamo, da bo z ukrepi prišlo še do dodatnega umirjanja, kar se bo po pričakovanjih pokazalo nekje v sedmih oz. desetih dneh."

Največ okužb v pomurskih občinah

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je po številu novih primerov okužb na 100.000 prebivalcev v preteklih 14 dneh v ospredju znašla pomurska statistična regija, sledijo ji gorenjska, koroška in savinjska regija. Na število prebivalcev pa so največ okuženih v preteklem tednu odkrili v občinah Beltinci, Kuzma in Rogašovci.