"Najprej naj bi se mož in žena sprla. Žensko je večkrat udaril s topim predmetom po glavi." To je eden izmed časopisnih naslovov, ki pričajo o tragični zgodbi starejšega para iz Črnomlja. Kljub pomoči reševalcev je 67-letna ženska umrla na kraju dogodka.

"Zaprtje za štiri stene je za številne družine pomenilo precejšen porast konfliktov, glede na raziskave smo priča tudi hujšim oblikam nasilja," meni Jasna Podreka z ljubljanske filozofske fakultete.

"Predvsem je tu problem alkohol, različni drugi konflikti npr. glede vzgoje otrok," pa pravi psiholog Peter Umek.

"Izolacija, izguba službe, mislim, da je veliko polje skritega nasilja, ki ni prijavljeno in še veliko časa ne bo zaznano ravno zaradi tega občutka negotovosti," pa pojasnjuje Maja Plaz iz Društva SOS-telefon.

Med prvim valom epidemije smo v Sloveniji zaznali več poskusov uboja, pretepanje žensk na javnem kraju in eno smrtno žrtev nasilja.

"Morate vedeti, da so žrtve nasilja praviloma popolnoma kontrolirane osebnosti, živijo v popolnem strahu in podrejenosti in si pred povzročiteljem nasilja ne upajo popolnoma nič, ker se bojijo za lastno življenje in življenje lastnih otrok," poudarja sociologinja Podreka.

Raziskava inštituta za proučevanje enakosti spolov je pokazala, da je 15 odstotkov Slovenk zaradi epidemije postalo še bolj odvisnih od partnerjevega dohodka. Med karanteno, ko so družinski člani skupaj prebivali tudi po 24 ur na dan, možnosti za varen umik pred nasilneži tako rekoč ni bilo.

"Kar se je kazalo tudi v tem, da je v določenem deležu prišlo do upada prijav nasilja, kar ni pomenilo, da se je zadeva umirila, ampak ravno obratno," še opozarja Podreka.

Skoraj 300 kaznivih dejanj nasilja v družini

Od 13. marca do konca maja letos je policija obravnavala 299 kaznivih dejanj nasilja v družini, kar je za slabih sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 280.

Organizacije za pomoč žrtvam nasilja so zaradi osamitve iskale nove načine, kako priti v stik s tistimi, ki nujno potrebujejo pomoč.

"Povezali smo se z lekarnami. Ko je začel delovati potniški promet, smo šli z objavami na avtobusih, glede objave plakatov s telefonskimi številkami smo se povezali s trgovskimi verigami," dejavnosti svojega društva opisuje Maja Plaz.

Na SOS-telefonu se je tako število klicev v nekaj tednih po začetku karantene podvojilo s štirih primerov na osem dnevno.

"Poleg tega je še nekaj značilno za nas Slovence, da težko govorimo o stanju v družini," pravi Umek.

"Če vidimo nekoga na ulici, ki se stepe, ali pa nekdo nekoga napade, zelo hitro reagiramo. Če pa vidimo, da moški udarja partnerico in nanjo kriči, se odmaknemo, tudi v medsosedskih odnosih, in rečemo, saj to je njuna stvar, in ne reagiramo," razlaga Podreka.

Pod posebnim pritiskom pa so se znašle matere, ki so se z otroki umaknile v varno hišo, dodajajo v Društvu SOS-telefon, saj so nekateri nasilni očetje v času epidemije in omejenega gibanja nekdanje partnerice ovadili zaradi onemogočanja stikov z otroki, denarno kazen pa so plačale one.