Minister za delo Janez Cigler Kralj je povedal, da je vlada sprejela predlog novele tretjega svežnja za odpravo posledic novega koronavirusa. Ena od predlaganih sprememb je podaljšanje ukrepa začasnega čakanja na delo doma do 31. julija, in sicer po ključu 1+2, kar pomeni, da bo mogoče ta ukrep podaljšati za mesec dni, in sicer največ za dvakrat, najdlje do 30. septembra. "Vlada spremlja gibanje na trgu dela," je poudaril minister.

Drugi ukrep, ki ga je v sredo sprejela vlada, je ureditev nadomestila za čakanje na domu – zaradi t. i. višje sile oz. zaradi odločbe o karanteni.

Zdrav delavec, ki prejme odločbo o odreditvi karantene, je zdaj upravičen do 50-odstotnega nadomestila plače, kar bremeni delodajalca. V prihodnje bo to breme proračuna.

Vlada je po ministrovih besedah prisluhnila delodajalcem, ker niso krivi, da zaposleni dobi odločbo za karanteno. "Ocenili smo, da je primerno, da se prevzame del bremena delodajalcev," je povedal.

50-odstotno nadomestilo plače bo iz proračuna povrnjeno tistim, ki bodo dobili odredbo za karanteno na meji. Za tiste, ki jim bo odredba o karanteni izrečena v notranjosti države zaradi stika z okuženo osebo, bo nadomestilo 80 odstotkov plače in bo v celoti povrnjeno od države.

Po ministrovih besedah so se za ta ukrep odločili, ker delodajalci niso odgovorni za karantene, z dvonivojsko rešitvijo pa želijo preprečiti morebitna špekulativna potovanja.

Če je bila karantena odrejena zaradi obiska države, ki je na rdečem seznamu, pri čemer je bil delavec s tem seznanjen že ob odhodu v to državo, pa mu nadomestilo ne pripada ne zdaj in mu ne bo niti v prihodnje.

Gospodarstveniki pozdravljajo napovedane ukrepe

"Podaljšanje začasnega čakanja na delo doma je dobra odločitev," je poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. Kot je spomnila, so si v GZS-ju prizadevali, da bi bil ta ukrep podaljšan vsaj do septembra, zato se ji zdi predvidena možnost, da se ga za en mesec podaljša še dvakrat, kar pomeni, da bi bil lahko v veljavi do konca septembra, preudarna.

Sicer pa jih v GZS-ju veselijo opažanja, da podjetja manj potrebujejo ukrep čakanja na delo, "še zlasti zato, ker ga lahko kombinirajo s skrajšanim delovnim časom, ki pomeni večjo aktivnost zaposlenih".

Šmučeva se je dotaknila tudi dela predloga novele, ki breme plačila karantene znova prelaga na državo. Ta naj bi delodajalcu za odsotnost delavca, ki odločbo o karanteni dobi na meji ob vstopu v državo, poravnala nadomestilo v višini 50 odstotkov plače, za delavca, ki mu je odločba izdana zaradi stika z okuženo osebo v Sloveniji, pa v višini 80 odstotkov plače.

"Ravno te dni smo pozivali ministrstvo za delo, da preuči ureditev karantene v primeru višje sile in da ta strošek prevzame država, saj ga ni povzročil delodajalec," je izpostavila. Kot je dodala, pa podpirajo prevzem stroška nadomestila za karanteno le, ko gre za primer višje sile, torej za dogodek, ki je nepričakovan, neznan, ne pa tudi, ko se nekdo vrača v Slovenijo iz države, ki je na rdečem seznamu, za katero se je to vedelo že pred njegovim odhodom.

V GZS-ju še vedno z veliko nestrpnostjo čakajo, da zaživi poroštvena shema, ki jo je predvidel drugi protikoronski sveženj. Vlada je sicer danes sprejela novo izvedbeno uredbo, ki bolj jasno opredeljuje pravila za državna jamstva za posojila podjetij pri poslovnih bankah, ki skoraj dva meseca od uveljavitve zakona v praksi še niso zaživela. "V GZS-ju smo že pozvali, da se glede na precejšnjo zamudo pri izvedbi tega ukrepa dvigne višino poroštva, za katero lahko podjetja zaprosijo. Likvidnostna stiska se je v tem času povečala, ne zmanjšala," je sklenila Šmučeva.

Pomoč socialnim zavodom

Med ukrepi, ki jih je sprejela vlada, je tudi interventna pomoč socialnim zavodom, da bodo lahko financirali tako potrebe, ki so se pojavile zaradi novega koronavirusa, kot tudi sanacijo kadrovskega in finančnega primanjkljaja, ki se je v epidemiji še bolj izkazal kot problematičen.

Največ potreb se je pokazalo v domovih za starejše občane. Za pomoč socialnim zavodom za financiranje z novim koronavirusom povezanih finančnih težav je vlada namenila 30 milijonov evrov.

Cigler Kralj je poudaril tudi, da ukrepi za trg dela, ki so bili sprejeti s tretjim svežnjem zakonskih ukrepov, kažejo dobre učinke. Za čakanje na delo doma je bilo prejetih 10.000 vlog za več kot 56.000 zaposlenih, za skrajšani delovni čas pa 3600 vlog za 21.000 zaposlenih. Minister za delo je ob tem opomnil na dejstvo, da delavci na čakanju niso ostali brez dela v času, ko so zaostrene razmere na trgu dela.

Med novimi ukrepi pa je tudi možnost koriščenja turističnih bonov pri izvajalcih, ki turistične namestitve ponujajo zgolj sezonsko.