V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) so npr. marca opravili za okoli 30 odstotkov manj bolnišnične dejavnosti in za približno 40 odstotkov manj ambulantne dejavnosti. Njihovi podatki za prvo tromesečje letošnjega in lanskega leta kažejo, da so januarja in februarja letos glede na enako obdobje lani opravili primerljivo število storitev v bolnišnični in ambulantni dejavnosti. Marca z razglasitvijo epidemije pa so številke precej upadle.

Tako so pretekli mesec opravili 7478 storitev bolnišnične obravnave, medtem ko so jih marca lani 10.590, na področju ambulantne obravnave pa so marca letos opravili 73.902 storitev v primerjavi s 124.317 storitvami marca lani.

Zaradi tega izpada prihodka združenje zdravstvenih zavodov pričakuje, da bo plačnik zdravstvenih storitev ali proračun izvajalcem pokril fiksne stroške v vrednosti 70 odstotkov pogodbeno dogovorjenega programa v ocenjenem skupnem znesku 127 milijonov evrov, od tega 91 milijonov evrov za bolnišnice in 36 milijonov za zdravstvene domove, je združenje zapisalo v pismu ministrstvu za zdravje, ki ga je objavilo na spletni strani.

Po njihovih ocenah bo vsaj polovici zaposlenim v zdravstvu dodeljen dodatek za dodatne obremenitve in nevarnost okužbe v vrednosti 100 odstotkov osnovne plače, kar pomeni, da bodo zavodi dodatno izplačali v dveh mesecih več kot 100 milijonov evrov, in sicer v bolnišnicah 71 milijonov in v zdravstvenih domovih 33 milijonov.

Veseli jih zagotovilo, da bo ta znesek povrnjen iz državnega proračuna, a opozarjajo, da še vedno ostaja odprto vprašanje pokritja neposrednih stroškov, ki nastajajo zaradi nabave dodatne opreme, zaščitnih sredstev, laboratorijskega materiala ipd. Tako pričakujejo pokritje tudi teh stroškov iz državnega proračuna, saj so nastali izključno zaradi pandemije.

Napovedane velike izgube zdravstvenih zavodov

Če bodo bolnišnice in zdravstveni domovi prejeli povračilo 70 odstotkov fiksnih stroškov izpada programa in povračilo stroškov dodatka za posebne obremenitve, bodo bolnišnice po njihovi oceni ob koncu leta imele 47 milijonov evrov minusa, zdravstveni domovi pa milijon evrov izgube.

Takšen negativen poslovni rezultat pa bo še dodatno zaostril pogoje letošnjega poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, zlasti bo imel izjemno negativen vpliv na likvidnost.

Ob tem so opozorili na določbo v interventnem protikoronskem zakonu, ki določa plačilni rok za obveznosti do zasebnih subjektov osem dni in ga s tem spreminja z do zdaj predpisanega roka 30 dni oziroma za bolnišnice celo 60 dni. Če ta člen ne bo spremenjen, tako da te določbe ne bodo veljale za zdravstvo, bo likvidnostni krč v zdravstvu neizogiben in bo povzročil velike težave pri dobavah materiala in storitev, so napovedali.

Sicer pa podatki združenja kažejo, da so javni zdravstveni zavodi, ki so lani poslovali z minusom, ustvarili skupaj 19,3 milijona evrov presežkov odhodkov nad prihodki, kar je za 53,7 odstotka manj kot v 2018. Skupni presežek prihodkov nad odhodki tistih, ki so poslovali s plusom, pa je znašal 27,7 milijona evrov in je višji za 134,8 odstotka v primerjavi z letom poprej.

Opozarjajo pa predvsem na poslabševanje pri likvidnosti. Neporavnane zapadle obveznosti do dobaviteljev so se lani v bolnišnicah povečale za 4,7 odstotka v primerjavi s preteklim letom. Skupaj so neporavnane obveznosti javnih zdravstvenih zavodov na zadnji dan lanskega leta znašale 148,5 milijona evrov, so še dodali.

Ambulante se odpirajo postopno

V nekaterih bolnišnicah že opravljajo nekatere nenujne storitve, ambulante se odpirajo postopno. Ponekod delajo čakalne sezname na novo, bolnike pa kličejo, da jih prenaročijo. Nekateri želijo še poznejše termine.

Na ministrstvu za zdravje so se pretekli teden odločili za postopno uvajanje zagotavljanja nenujnih oblik zdravljenja. Ponovna uvedba dejavnosti, kot so ambulantna specialistika in diagnostika, rehabilitacije in druge nenujne oblike zdravljenja, bo po vladnem odloku, ki je v veljavi od sobote, veljala le za bolnike, "ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal ter pri katerih bi opustitev ali preložitev zdravstvene storitve vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja".

Novo mesto: Obravnave v manjšem obsegu

V Splošni bolnišnici Novo mesto po telefonu kličejo bolnike s čakalne liste neuresničenih nenujnih obravnav. Gredo sicer po vrsti, a določen izbor opravljajo glede na nujnost primera.
Tako bolniki dobijo nov termin posega oz. pregleda in natančna navodila. V dolenjski bolnišnici opozarjajo, da se nekateri bolniki še ne strinjajo s terminom in želijo počakati na poznejši poseg. Strokovni direktor novomeške bolnišnice Milivoj Piletič je povedal, da so sprejem nenujnih obravnav zastavili v manjšem obsegu, ambulante odpirajo postopno. Tako že deluje operativni program, izvajajo urološke operacije s sumom malignega obolenja, kolonoskopije, ultrazvočne preglede, travmatološke operacije itd.

Ptuj: Na vsakem oddelku nova triaža

V ptujski bolnišnici so se odločili, da bodo v vsakem oddelku naredili ponovno triažo, kar pomeni, da čakalnih vrst ne bodo preprosto prepisali iz časa pred epidemijo, je povedal strokovni vodja bolnišnice Teodor Pevec. Zaradi vseh ukrepov bodo opravili bistveno manj storitev, danes opravijo približno polovico ali celo nekaj manj operativnih programov kot v običajnem obdobju.

"Treba je poskrbeti za varnost. Bolniki so tako rekoč vsak v svoji sobi, razdalje med njimi morajo biti dovolj velike. Skušamo čim bolj zmanjšati možnost sprejema okuženih, čeprav se tveganja popolnoma izničiti ne da. Dan pred prihodom jih povprašamo o zdravstvenem stanju," je dejal Pevec. Po njegovih besedah so delo poleg operativnega programa začele nekatere ambulante, opravljajo pa že tudi radiološke storitve. Bolnike, ki so jim v času ukrepov odpadli načrtovane operacije ali pregledi v ptujski bolnišnici, bodo poklicali, prav tako tiste, ki imajo morda datume v prihodnjih dneh.

V Splošni bolnišnici Izola se glede naročanja bolnikov držijo navodil ministrstva za zdravje, vodstva bolnišnice in interne triaže posameznih zdravnikov za posamezno enoto oz. dejavnost, je pojasnil strokovni direktor bolnišnice Dušan Deisinger in dodal, da potrebe po ustvarjanju nove čakalne vrste ni, saj so vsi naročeni bolniki, ki jim je bil termin odpovedan zaradi razglašene epidemije, evidentirani in bodo v dogovoru s posamezno enoto oz. dejavnostjo ustrezno obravnavani.

Jesenice: Odpirajo predvsem diagnostične oddelke, kot sta radiologija in srčna diagnostika

V Splošni bolnišnici Jesenice ob sproščanju izvajanja nenujnih zdravstvenih obravnav sprva odpirajo predvsem diagnostične oddelke, kot sta radiologija in srčna diagnostika. Triažo na teh oddelkih so izvajali že prej in tako obravnavali primere, kjer je obstajal sum na rakova obolenja ali podobna nevarna stanja. V. d. direktorja jeseniške bolnišnice Miran Rems pravi, da je trenutno najbolj obremenjena klicna služba, saj bolnike obveščajo o pregledih in jih v primeru morebitnih sprememb, poslabšanja ali novih težav pozivajo, naj se jim sami javijo. Tudi bolniki, ki so naročeni in ne prejmejo klica, naj pridejo ob naročenem terminu, je pojasnil Rems in dodal, da bodo prenaročali tiste, ki jih zaradi pomanjkanja kadra ali prostora trenutno ne morejo pregledati.

Zaradi preprečevanja okužb in uporabe enotnega vhoda za zdaj naročajo samo na dopoldanske ambulante. Ko se bodo zadeve umirile, pa Rems računa, da bodo odprli dodatne ambulante tudi ob popoldnevih in sobotah, da bi do poletja na vrsto prišli tudi bolniki, ki so v tem času iz obravnave izpadli. Izvedba programa bo odvisna od več dejavnikov. Denimo že en stik z bolnikom, pri katerem odkrijejo novi koronavirus, lahko povzroči, da mora 10 ali celo 15 zdravstvenih delavcev v samoosamitev, kar predstavlja velik kadrovski izpad.

Kako sploh znova zagnati sistem?

V zdravniških organizacijah ocenjujejo, da bodo po sprostitvi prvih nenujnih zdravstvenih storitev, ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, izvajalci verjetno morali prenaročiti vsakega drugega bolnika.

Koliko se lahko zanašajo na resnicoljubnost bolnikov
V zdravniškem društvu so sicer zelo veseli, da se ni zgodil bergamski scenarij in da se zdravstveni sistem lahko počasi začne obračati starim potem naproti. Vendar bo zagon nenujnega dela zdravstvenega sistema terjal zelo zapleteno proceduro vabljenja naročenih bolnikov, ki bo temeljila na resnicoljubnosti bolnikov. Na predvečer obravnave bo namreč medicinska sestra poklicala vsakega naročenega bolnika in ga povprašala o njegovih morebitnih znakih okužbe s covidom-19. Če ima bolnik znake respiratornega obolenja, bodo njegov pregled odložili za 14 dni, če ima take znake kdo izmed njegovih bližnjih, pa za en teden, je povedal predsednik zdravniškega društva Rajko Komadina.

V bolnišnicah bodo morali po navedbah Komadine pri sprejemanju domnevno zdravih bolnikov upoštevati zelo stroga epidemiološka pravila, od zadostne razdalje med bolniki v čakalnicah, ločenega nadziranega spuščanja v stavbe bolnišnic skozi vhode za zdrave do zračenja in razkuževanja prostorov po vsakem bolniku. To pa med drugim pomeni, da bolnikov ne bo več mogoče naročati v 10-minutnih intervalih kot doslej.

Opozoril je, da bo to pomenilo še dodatno podaljšanje že obstoječih čakalnih dob. "Dokler ne bo vsaj 60 ali 70 odstotkov populacije cepljene z ustreznim cepivom, bomo imeli strašansko podaljšane čase obravnave bolnikov na primarni ravni in v zobozdravstvu," je opozoril Komadina.

Kako sploh slediti zakonu o bolnikovih pravicah

Zahtev zakona o bolnikovih pravicah v takih razmerah ne bo mogoče izpolnjevati, so danes opozorili predstavniki zdravniških organizacij. Kot je opozoril Komadina, skladno z zakonom nenujne obravnave bolnikov pravzaprav sploh ne bi smeli zagnati. "Doslej smo imeli štiri stopnje nujnosti napotnice, zdaj bo treba čakalne liste prečesati in obravnavati zgolj nujne bolnike," je pojasnil.

"Samo z administrativnim pošiljanjem odlokov ne bomo prišli nikamor," je opozoril Komadina, ki v imenu zdravniških organizacij politiki ponuja roko zdravništva, da se zadeva primerno razreši. Kot je dejal, je treba zakon o bolnikovih pravicah zamrzniti ali pa hitro dopolniti.

"Bojimo se kaosa," je dejal predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. Po njegovem prepričanju bi v trenutni situaciji država morala v izvajanje zdravstvenih storitev vključiti tudi zasebne zdravstvene izvajalce, vsaj tam, kjer je to mogoče.

V zdravniških organizacijah državi tudi predlagajo, naj do preklica uredi financiranje izvajalcev zdravstvenih storitev po dvanajstinah. "Nihče ne ve, kako bo potekala epidemija, kdaj bomo lahko začeli delati," je dejal Dovnik, ki opozarja, da ne veliki zavodi ne mali zasebniki ne bodo mogli opraviti vseh obveznosti iz pogodb z zavodom.