Gantar je poudaril, da je bila ves čas, tudi v času epidemije, zdravstvena obravnava za nujne bolnike in tiste, ki potrebujejo zelo hitro zdravljenje, dostopna. Dejstvo pa je, da delo v zdravstvenih zavodih še zdaj ne poteka tako kot pred epidemijo in verjetno še nekaj časa tudi ne bo. Gantar poziva bolnike, naj se obrnejo na svojega zdravnika, če imajo zdravstvene težave.

Sorodna novica V torek potrjeni dve novi okužbi, brez smrtnih žrtev

Ministrstvo pa bo začelo iskati rešitve za čakalne dobe, ki sicer niso nova težava, "ni pa zato danes nič manjša". "Treba je vedeti, da delamo v drugačnih razmerah, da je zdravstveni sistem kadrovsko in prostorsko omejen, in tu iščemo neko optimalno rešitev, da bi ljudje seveda bili pravočasno deležni zdravstvene oskrbe oziroma zdravljenja," je dejal.

Skrajševanje čakalnih vrst bo po ministrovih besedah potekalo na več načinov, zlasti pa morajo zagotoviti dodatna sredstva, da bodo lahko zdravstveno osebje motivirali, stimulirali. Po Gantarjevem mnenju se zdravstveni delavci zavedajo, da bo treba poskrbeti za večje število bolnikov. "Poskušali bomo vključiti vse, ki so pripravljeni delati in ki lahko seveda pomagajo pri tem," je napovedal.

Sorodna novica Rozman: "Edino, kar rešuje življenja v domovih za starejše, je, da tja okužba ne pride"

Primanjkljaj zaradi epidemije

Zaradi epidemije se v zdravstveni blagajni ob koncu leta pričakuje precejšen, 129 milijonov evrov visok nepokrit primanjkljaj, zaradi česar so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predlagali, da ta znesek pokrije državni proračun, v nasprotnem bo decembra ogroženo oz. zaustavljeno financiranje zdravstva.

"Treba bo dejansko videti, koliko se bo zmanjšal priliv sredstev oziroma prispevkov v zdravstveno blagajno, in seveda tudi tam najti ustrezne rešitve. V vsakem primeru pa mislim, da brez dodatnega proračunskega denarja ne bo šlo," je dejal. Spomnil je, da bodo iz državnega proračuna krili tudi vsa zdravljenja covida-19, poleg tega novi protikoronski zakonodajni sveženj predvideva kritje 80 odstotkov izpadlega programa iz državnega proračuna. O krčenju košarice pravic v tem trenutku ne razmišljajo, je zatrdil.

Dotaknil se je tudi vprašanja zagotavljanja zaščitne opreme zavodom v prihodnje. Izvajalci bodo po koncu epidemije sami nabavljali opremo glede na svoje potrebe, dejstvo pa je, da bodo potrebovali nekoliko več zaloge, kar bo terjalo tudi več stroškov, je dejal. Z aneksom k splošnemu dogovoru bodo zato skušali priznati te stroške pri ceni zdravstvene storitve.

Obstaja pa tudi možnost skupnega javnega naročila varovalne opreme, ki bi ga lahko vodilo ministrstvo.