Večja nalezljivost bo sicer najverjetneje terjala prilagoditev cepiv. Če bo omikron podobno nalezljiv kot delta, pa bodo zadostovali poživitveni odmerki trenutnih cepiv. O novi različici omikron po Ihanovih besedah še ni znanega dovolj, da bi lahko govorili o morebitnih spremembah covidnih ukrepov, zato je smiselna previdnost.

Omikron v Južni Afriki že nadomešča različico delta, po prvih študijah s tega območja pa je še bolj nalezljiv od delte. A to ne pomeni, da bo različico delta izpodrinil tudi v Evropi in v ZDA. "V Južni Afriki so razmere vendarle specifične, epidemija različice delta se je tam nekako končala," pojasnjuje Ihan. Lahko da bo omikron, tako kot številne druge različice, "neuspešen" in bo hitro izginil.

Omikron so za zdaj v Evropi našli pretežno pri uvoženih primerih, zbolevanja po okužbi pa niso bila težka. Tudi učinkovitost delovanja cepiv proti covidu-19 na novo različico še ni znana. Prvi rezultati sicer kažejo, da bi bila lahko slabše učinkovita.

Proizvajalca mRNK-cepiv, torej Pfizer in Moderna, se po Ihanovih besedah pripravljata na tri mogoče odzive. Prvi je poživitveni odmerek z morebitno povečano količino mRNK pri Moderni, kar pomeni standardni odmerek namesto dosedanjega polovičnega. S tem bi dosegli dovolj veliko koncentracijo protiteles, ki bi zadoščala, če se omikron ne bi bistveno razlikoval od delte glede t. i. imunskega pobega, torej odpornosti virusa proti zaščiti cepljenih in prebolelih.

Če je imunski pobeg omikrona pomembno večji od delte, je mogoče v proizvodnjo v kratkem času dati kombinirano cepivo dosedanjih različic, ki je že prešlo predklinične faze testiranja in s svojimi mutacijami obsega tudi večji del mutacij omikrona.

Tretja možnost pa je priprava novega, omikron cepiva, pojasnjuje. A tudi proizvajalci cepiv bodo odločitev sprejeli čez približno teden.

Ob tem opominja, da glavno težavo v Sloveniji trenutno predstavlja različica delta, ki polni enote intenzivnih terapij in je zdravstvo spravila čez rob zmogljivosti.

V soboto potrjenih 1116 okužb

V soboto so ob opravljenih 2986 PCR-testih potrdili 1116 okužb z novim koronavirusom, delež pozitivnih izvidov testov je tako znašal 37,4 odstotka, kažejo podatki NIJZ-ja. Znova se je nekoliko zvišalo število hospitaliziranih bolnikov. Po oceni NIJZ-ja je v Sloveniji trenutno 29.311 aktivnih okužb, sedemdnevno povprečje okužb znaša 1800, 14-dnevno na 100.000 prebivalcev pa 1390.

V bolnišnicah po podatkih vlade trenutno zdravijo 1034 covidnih bolnikov, kar je pet več kot dan prej, 271 pa jih potrebuje intenzivno nego, 12 več kot dan prej. Najmlajši covidni bolnik v bolnišnici je star 29 let, najmlajši bolnik v enoti intenzivne terapije pa 20 let. Umrlo je 13 ljudi.

Število aktivnih okužb je bilo v soboto za 792 nižje kot dan prej, sedemdnevno povprečje pa je bilo nižje za 51. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh se je glede na dan prej znižalo za 53.

V soboto so opravili tudi 51.579 antigenskih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je cepljenih 1.234.563 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.157.776. Z dodatnim odmerkom se je doslej cepilo 321.453 ljudi.

Precepljenih je 55 odstotkov celotne populacije, 65 odstotkov starejših od 18 let in 75 odstotkov starejših od 50 let.

Ihan: Cepiva so bila narejena za klasično wuhansko različico

Ihan pojasnjuje, da imunost po cepljenju, kot je večkrat slišati, ne ugaša, temveč se zmanjša učinkovitost nastalih protiteles proti novim različicam koronavirusa. Cepiva so bila namreč narejena za zaščito pred "klasično wuhansko različico".

Po cepljenju nastane velika količina protiteles, ki nato hitro upada. Če bi še vedno krožila klasična različica koronavirusa, bi koncentracija protiteles zadostovala za zaščito od osem do devet mesecev po cepljenju. Proti delti pa vsaj tretjina nastalih protiteles ne deluje, zato za zaščito potrebujemo večjo koncentracijo protiteles. "Padanje ravni protiteles tako kakovostno preprečuje okužbe do štiri ali pet mesecev po cepljenju," razlaga Ihan. Slovenski strokovnjaki zato vsem starejšim od 18 let svetujejo cepljenje s poživitvenim odmerkom po šestih mesecih od osnovnega cepljenja.

Pri cepljenju na začetku nastane okoli desetkrat več protiteles kot po naravni okužbi. Pri tej gre za posledico agresivnega vdora virusa v sluznico, ki zaradi velikega vnetja tako poškoduje področne bezgavke, da te ne morejo tvoriti dovolj protiteles. Cepivo, zlasti tipa mRNK, pa ne poškoduje bezgavk, pač pa v njih izjemno pospeši razmnoževanje imunskih celic, limfocitov B, ki tvorijo protitelesa, poudarja.

Po drugi strani pa se po naravni okužbi virus razširi široko po organizmu in zlasti v črevesnih celicah lahko, kot kaže, vsaj v sledovih vztraja še tedne in mesece. To nudi možnost imunskemu sistemu, da v trebušnih bezgavkah ves ta čas izpopolnjuje in "trenira" svojo obrambo proti virusu, podobno kot bi človek dobil pet ali šest cepiv zapored. Zato se po naravni okužbi razvije zelo široka pahljača protiteles proti virusu, ta protitelesa pa imajo zaradi dolgotrajnega dozorevanja tudi trdnejšo vezavo na virusne proteine. Zaradi tovrstnih dobro natreniranih spominskih celic prebolevniki redko težko zbolijo po ponovni okužbi, izjema so starejši ljudje, katerih imunski sistem niti nima več zmožnosti kakovostnega treniranja imunskega odziva.

Po drugi strani pa Ihan spominja, da prebolela okužba ne pušča velike koncentracije protiteles, ki bi ščitila pred ponovno okužbo in prenašanjem bolezni. Zato je z vidika zaščite idealna t. i. hibridna imunost – kombinacija cepljenja in prebolelosti.

Pred pojavom različice delta je bilo po ocenah Ihana v Sloveniji še od 300.000 do 400.000 oseb, ki niso bile cepljene, prav tako pa se z virusom še niso okužile, zato pred njim niso zaščitene. Koliko je takih po pojavu različice delta, še ni znano. Ob tem opozarja, da se zaradi novih, bolj nalezljivih različic nekateri vračajo v omenjeno skupino ljudi.

Za zaustavitev širjenja različice delta bi bilo sicer treba doseči 80-odstotno precepljenost. Višina želene precepljenosti za zaustavitev širjenja omikrona pa bo znana, ko bodo strokovnjaki dokončno potrdili, za kako nalezljivo različico gre.

Izboljšanje epidemiološke slike, ki smo mu priča v zadnjem času, imunolog sicer pripisuje več dejavnikom. Kroženje virusa upočasnjujejo cepljeni s poživitvenimi odmerki, pa tudi cepljeni z osnovno shemo, prebolevniki in ljudje, ki se vedejo odgovorno in upoštevajo pogoj preboleli, cepljeni, testirani (PCT).

"Ko začnejo ljudje zbolevati, ko se začnejo polniti bolnišnice, ko se začnejo polniti intenzivne enote, ko poznamo ljudi, ki so resneje zboleli, takrat se družbeno ozračje spremeni," je opisal premik k večjemu spoštovanju covidnih ukrepov.

Poudarja, da zdravila proti covidu-19, ki bi bilo učinkovitejše od cepljenja, ni. Idealna bi bila zdravila, ki bi jih lahko vzeli peti ali šest dan po okužbi, ko se začne bolezen slabšati, in bi jih jemali samo tisti, ki jim grozi hujši potek bolezni, a takih zdravil še ni na vidiku.

Sedanja zdravila so predvsem "nukleotidni zaviralci nastajanja virusa", na primer molnupiravir, te je treba vzeti čim prej po okužbi. Uporaba takih zdravil je tako namenjena posebej ogroženim skupinam. "Kar pomeni, da na koncu še vedno velja, da je edino cepljenje tisto, ki zaščiti vse," opominja Ihan.