Za zdaj pri nas velja režim 12 tednov, ker cepiva ni bilo na pretek, je Alojz Ihan pojasnil v Dnevniku Televizije Slovenija.

"Drugi odmerek cepiva AstraZenece je mogoče dati glede na registracijo med četrtim in dvanajstim tednom, kar pomeni, da je v tem razmiku popolnoma vseeno, kdaj damo drugi odmerek. Glede na organizacijo cepljenja je mogoče izbirati kateri koli odmerek. Če se posameznik želi cepiti prej in če je informacijski sistem v redu, ni razlogov, da se posameznik ne bi cepil že po štirih tednih, ne pa po treh mesecih, če je cepiva dovolj. Do zdaj je bila težava količina cepiva. Ko količina cepiva ni več težava, je razmik poljuben," pravi Ihan.

Ob tem je dodal, da pri odločitvi o razmiku štirih tednov med prvim in drugim odmerkom cepiva AstraZenece ne gre za skrajševanje. "Pri cepivih je nedopustno skrajševati razmik pod registracijsko mejo, ki je pri AstraZeneci štiri tedne. Skrajšanje pa pomeni manjšo učinkovitost cepiva. V tem primeru je razpon med štirimi in 12 tedni. Nekatere študije res kažejo, da večji ko je razmik, učinkovitejše je cepivo. Za zdaj kaže, da je cepljenje učinkovito, če damo drugi odmerek po štirih tednih," je še izpostavil in dejal, da se bo režim cepljenja spremenil, ko bo na voljo dovolj vseh cepiv. Takrat se bodo po njegovem mnenju lahko izbirala cepiva, ker bo želja pocepiti čim več ljudi.

Kako narediti ukrepe malo drugačne?

Vodja Centra za nalezljive bolezni NIJZ-ja Mario Fafangel meni, da se je treba pri obvladovanju epidemije zavedati, da nekih ukrepov ni mogoče vzdrževati ves čas. Treba je gledati še na druge dele družbe, je dejal in dodal, da je zdaj čas za razmislek, kako narediti ukrepe malo drugačne in malo boljše za poletje. Pri tem pa je ves čas cilj grmaditi in kopičiti odpornost populacije.

"To delamo s prebolevnostjo in cepljenjem, pri čemer je seveda edino pametno delati s cepljenjem, ker s tem ne tvegamo nič v primerjavi z boleznijo," je dejal za prilogo časopisa Večer V soboto. "Naravni potek in prekuževanje sta se izkazala za katastrofo. Dokazano," je dodal.

Čeprav bi morali gledati na skupnost, se vedno odločimo skozi zaznavanje osebnega tveganja – kolikšna je verjetnost, da boš zbolel, in kako hudo bo, če boš zbolel, je poudaril. Tveganje je po njegovih besedah vedno visoko, ko je epidemija v polnem razmahu, in takrat je običajno problematična dostopnost cepiva. Zdaj pa prehajamo v drugo obdobje, kjer bomo soočeni s klasičnimi težavami, ki jih imamo s komunikacijo cepljenja in precepljenostjo po Evropi tudi za vsa druga cepiva. Gre za t. i. vaccine sentiment in vaccine confidence, torej cepilna čustva in zaupanje. Po njegovem pojasnilu gre denimo za nekakšno zaupanje v cepljenje in oklevanje.

"Točno to se bo zgodilo pri covidu. Zdaj ko imamo sistem, vzpostavljeno naročanje in dobave, je treba vzpostaviti pozitiven pritisk – precepimo se čim prej," je pozval.

Po Fafanglovem mnenju bo ključna odločitev posameznika za cepljenje. Tukaj je nujna transparentna komunikacija, meni. Dal je tudi pobudo, da se začne razmišljati o tem, da bi se lahko vsak odločil, s katerim cepivom želi biti cepljen. Posameznik ima namreč do covida-19 in sploh cepljenja zelo močno stališče. A zaupanje je treba graditi s pojasnili, meni. Čakalna doba za cepivo AstraZenece je denimo dva dni, čakalna doba za Pfizerjevo pa dva meseca, čakanje pa je po njegovem mnenju veliko tveganje.

Če so cepiva na voljo, je odločitev o ponujeni izbiri na mestu, je poudaril. Pomembno je namreč, da se ljudje počutijo dobro ob odločitvi. Gre za zdrave ljudi v starostni skupini, ko je tveganje za težak potek bolezni manjše, tako da morajo biti pristopi drugačni, je poudaril.

Je tudi velik zagovornik samotestiranja, ker gre za orodje, ki ga lahko uporabljamo doma in smo tako motivirani. S samotestiranjem lahko vsak dejavno pomaga, je spomnil. Po njegovem mnenju ni nič narobe, da uvedemo samotestiranje najprej v šolah, pri čemer pa mora potekati doma. Ob izvajanju v šoli bi namreč nastala stigma. "Seveda pa je treba to izpeljati od začetka do konca in pa tudi skomunicirati od začetka do konca," je poudaril.

Ukrepi so dobrodošli, ker ščitijo življenja

Vodja skupine za cepljenje Bojana Beović je poudarila, da kratkoročno brez cepljenja ni mogoče ustaviti epidemije. Tezo javnosti, da oblast zlorablja epidemijo za zmanjšanje demokracije, za povečanje svojega vpliva, za nadziranje in obvladovanje ljudi, pa bi težko podprla. Če gleda z vidika zdravniškega interesa, so ukrepi zelo dobrodošli, saj zaščitijo življenja, je dejala v intervjuju za Sobotno prilogo časopisa Delo.

V nasprotju z nekom drugim, ki misli, da so pomembnejše druge človekove pravice, denimo svoboda gibanja, druženja, potovanja in biti ponoči zunaj, bo kot zdravnica vedno zagovarjala najprej pravico do zdravja in življenja, je dodala.

Beovićeva, ki je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, pa je spregovorila tudi o plačnem sistemu, ki ga je po njenem mnenju treba nujno spremeniti. Če bodo namreč ustanove izgubile zdravnike, ki obvladajo težko, kompleksno medicino, se bo sistem podrl od znotraj, je posvarila. Po njenih besedah je treba zagotoviti, da ne bo denimo srčni kirurg odšel iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, "da bi v zasebnem sektorju operiral donosnejše krčne žile". "Kdo bo potem operiral srce," sprašuje.

494 okužb

V petek je bilo v Sloveniji opravljenih 4177 PCR-testov na novi koronavirus, potrjenih je bilo 494 okužb. Delež pozitivnih testov je bil 11,8 odstotka. V petek so opravili tudi 40.607 hitrih testov.

S covidom-19 je umrlo šest bolnikov. V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 421 bolnikov, 121 jih potrebuje intenzivno nego.

Sedemdnevno povprečje okužb se je s četrtkovih 466 znižalo na 447. Slovenija je še vedno v rumeni fazi, saj je v bolnišnicah manj kot 500 covidnih bolnikov, sedemdnevno povprečje potrjenih okužb pa je pod 600. Pogoj za prehod v zeleno fazo je sedemdnevno povprečje pod 300.

Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v petek v državi aktivnih 7617 primerov okužbe. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev Slovenije v zadnjih 14 dneh je v petek znašalo 358.

Skupno je bilo doslej potrjenih 249.014 primerov okužbe, od tega 131.487 pri ženskah in 117.511 pri moških, je razvidno s spletne strani NIJZ-ja.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je bilo doslej cepljenih 547.481 prebivalcev, z dvema odmerkoma pa 281.757. Delež prebivalstva, ki je bilo cepljeno z vsemi potrebnimi odmerki, znaša 13,4 odstotka, kažejo podatki NIJZ-ja.