"Pri klasičnih zdravilih sta postopek razvoja in preizkušanja njihove varnosti sorazmerno dolga, ker se vedno tehta, ali gre za težave zaradi bolezni ali za težave zaradi zdravila. Če so težave zaradi zdravila manjše od težav zaradi bolezni, se zdravilo začne uporabljati. Pri infekcijah, še posebno, ko gre za epidemijo, se vsi bojimo, kaj bo, zato smo pripravljeni sprejeti večje tveganje. Cepiva torej hitreje pridejo v uporabo, kot če bi šlo za klasično zdravilo, seveda pa ga, tudi ko je že v uporabi, še naprej spremljamo," pojasni dr. Borut Božič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

"Ob začetku prejšnjega stoletja je v ZDA zaradi ošpic umrl vsak dvestoti otrok do petega leta starosti. Ko so začeli otroke cepiti, se je umrljivost za stokrat zmanjšala, se pravi, da sta v štiridesetih letih zaradi ošpic umrla samo še dva od 100 tisoč otrok. Vendar: ko so na Japonskem v poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja po nekaj milijonih cepljenj zaznali dva smrtna primera, so cepivo umaknili iz prometa. Toliko se od začetne faze, ko se rešuje bolezen, ki je zelo huda, pa do trenutka, ko se nam kriteriji glede kakovosti in varnosti dvigujejo, zaostrijo merila," Božič nazorno razloži hitenje pri razvoju cepiva proti covidu-19.

Cepivo na osnovi DNA še ni odobreno

Kar nekaj je cepiv, ki jih znanstveniki po svetu razvijajo na osnovi DNA, tudi cepivo proti novemu koronavirusu. "Gre za novo tehnologijo, pri kateri DNA virusa vnesemo v celico in naša celica proizvede protein, tako kot bi ga, kot če bi bila okužena z virusom, vendar ne proizvede celotnega virusa, ampak samo nekaj njegovih tipičnih proteinov, ki sprožijo imunski odziv brez bolezenskih znakov," pojasni Božič. Cepivo na osnovi DNA še ni bilo odobreno.

"Drži, cepivo take vrste ni bilo še nikoli odobreno. Izvajamo obsežno klinično testiranje z več kot 40.000 udeleženci, da bi ugotovili, ali so mogoči kakršni koli, še tako redki stranski učinki. S študijo želimo dognati, ali je cepivo učinkovito in ali so stranski učinki blagi ali zmerni, da torej cepivo nima nevarnih stranskih učinkov," je povedal Ugur Sahin, soustanovitelj nemškega podjetja Biontech, ki je eno vodilnih pri razvoju cepiva proti covidu-19 na osnovi DNA.

"Sodobna tehnologija kaže, da v laboratorijskih razmerah in na živalskih modelih ter v nekaterih primerih tudi že na testiranjih na ljudeh ta cepiva delujejo, se pravi bi lahko rekli, ja, cepivo imamo, kot tako, vendar še ni izpolnilo vseh zahtev za učinkovito in varno zdravilo," pa pravi Božič.

WHO: Splošno razširjeno cepivo sredi leta 2021

Medtem raziskovalne ekipe, ki se po vsem svetu trudijo ustvariti učinkovito cepivo, bijejo bitko s časom. V Evropi britanska AstraZeneca in nemški Biontech cepivo že preizkušata na ljudeh. Če bo šlo vse po načrtih, ga bodo v Nemčiji odobrili oktobra, nato naj bi stekla proizvodnja. Na voljo naj bi bilo sredi prihodnjega leta. Ameriški Pfizer je z ameriško vlado sklenil dve milijardi dolarjev vreden dogovor za sto milijonov odmerkov.

Direktor centra za nadzor in preprečevanje bolezni v ZDA Robert Redfield pa je pred kratkim na vprašanje, kdaj bo cepivo proti covidu-19 odobreno v ZDA, odgovoril: "Za uporabo bo najverjetneje pripravljeno na začetku prihodnjega leta."

Cepiva, ki jih razvijajo na Kitajskem, bi lahko bila javnosti na voljo že novembra ali decembra, so sporočili iz tamkajšnjega centra za nadzor in preprečevanje bolezni.

Rusija napoveduje, da bo cepivo sputnik 5 za širšo populacijo na voljo 1. januarja prihodnje leto. "Z zdajšnjimi zmogljivostmi lahko na mesec proizvedemo 120.000 odmerkov dvokomponentnega cepiva oziroma 1,5 milijona na leto," je pojasnil Aleksej Lisenko iz moskovskega podjetja Binnopharm.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije pa splošno razširjenega cepiva ne bo pred sredino leta 2021. Kdaj torej lahko pričakujemo učinkovito in varno cepivo tudi v Sloveniji, kako bo delovalo in kdo bi se moral cepiti, pa tudi o dvomih glede učinkovitosti in varnosti cepljenja proti covidu-19, v oddaji Koda. V celoti si jo lahko ogledate spodaj.