Na začetku tedna je bilo takšnih primerov 51. Direktor Korejskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni Jeong Eun Kjeong je dejal, da je verjetneje, da se je virus "reaktiviral", kot pa da so se bolniki na novo okužili.

Predstavniki zdravstvenih služb pravijo, da še ni jasno, kaj bi bil lahko razlog, saj epidemiološke preiskave še potekajo.

Možnost, da se lahko ljudje znova okužijo, je skrb vzbujajoča, saj v številnih državah upajo, da bo okuženo prebivalstvo razvilo zadostno stopnjo odpornosti, da bi se preprečila nova pandemija.

V Južni Koreji naj bi ozdravelo skoraj 7000 bolnikov s covidom-19. Profesor na področju nalezljivih bolezni z univerzitetne bolnišnice Guro Kim Wu Džu je dejal, da je število 91 šele začetek in da bo takšnih primerov še več.

Nekateri strokovnjaki pravijo, da bi bil lahko razlog tudi napačni rezultati testov ali pa da so v telesih bolnikov še prisotni ostanki virusa, ki pa ne bi bili nalezljivi ali nevarni gostitelju ali drugim.

Pulmolog Jung Ki Suck je dejal, da je veliko interpretacij in možnosti, vlada pa mora pripraviti odzive na vse.

V petek so v državi potrdili 30 novih okužb, kar je tri več kot dan prej, so sporočile pristojne južnokorejske oblasti. 27 novih okužb v četrtek je bilo najmanj od vrhunca konec februarja, ko so jih na dan potrdili več kot 900. Vseh okužb je 10.480, število žrtev pa je naraslo za sedem, na 211.

V mestu Daegu, kjer je bil prvi večji izbruh zunaj Kitajske, prvič po koncu februarja niso zaznali novih primerov okužbe. V tem mestu je sicer več kot polovica vseh potrjenih okužb v državi.

Zagotavljanje karantene z zapestnicami?

Oblasti medtem načrtujejo uporabo posebnih sledilnih zapestnic za ljudi, ki ne upoštevajo ukazov o karanteni. Kot pravijo, so potrebni strožji ukrepi za zagotavljanje uveljavljanja pravil o samoizolaciji.

Ukaz, da morajo ostati doma, je prejelo 57.000 ljudi, nekateri pa so ga kršili tako, da so doma pustili svoj prenosni telefon, prek katerega so oblasti spremljale gibanje okuženega, poroča Guardian.

Z ministrstva za notranje zadeve in varnost sporočajo, da vlada sicer ne more ljudi prisiliti v nošenje zapestnic in da se morajo ljudje s tem strinjati.

Tisti, ki bi zapestnice nosili, bi bili v primeru kršitve lahko deležni manjše kazni. Kršilcem ukaza o karanteni grozi do leto dni zapora ali plačilo kazni 7500 evrov.

V Braziliji že več kot 1000 mrtvih

V Braziliji je zaradi covida-19 doslej umrlo 1056 ljudi. Ta država je tako prva na južni polobli, ki ima več kot 1000 žrtev koronavirusa. Hkrati so potrdili skoraj 20.000 primerov okužb z virusom.

Brazilski skrajno desničarski predsednik Jair Bolsonaro je bil prejšnji teden že deležen kritik zaradi podcenjevanja nevarnosti novega koronavirusa.

V sosednjem Ekvadorju so potrdili 297 smrtnih primerov, kar to državo uvršča na drugo mesto v regiji po številu smrti zaradi covida-19.

V Argentini pa so v prizadevanjih za zajezitev okužb znova podaljšali omejitve gibanja. V večjih mestih bodo te veljale najmanj do 26. aprila. Predsednik Alberto Fernández je na novinarski konferenci v petek zvečer po krajevnem času državljanom sporočil, da omejitve gibanja, ki so jih uvedli 20. marca in bi se morale prvotno izteči danes, podaljšujejo do 26. aprila. "Nihče ne ve, kdaj se bo to mučeništvo končalo," je še dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA.

V Argentini lahko tamkajšnji prebivalci odidejo od doma samo ob morebitnem odhodu v službo, za nakup osnovnih življenjskih potrebščin v najbližji trgovini ali odhodu v lekarno. Doslej so bile zaprte tudi banke, a je Fernández v petek napovedal, da naj bi jih spet odprli.
V Argentini so doslej potrdili 1975 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 82 ljudi.

Humanitarne organizacije izjemno zaskrbljene zaradi okužb v Jemnu

Človekoljubne organizacije so izrazile izjemno zaskrbljenost po tem, ko je bila v Jemnu, uničenem v večletni vojni, potrjena prva okužba z novim koronavirusom. V Jemnu se spopadajo z najhujšo humanitarno krizo na svetu, več milijonov ljudi pa potrebuje pomoč v hrani.

Le pol bolnišnic v državi deluje v polnem obsegu, razsajajo pa bolezni, kot so kolera, malarija in denga.

Prvo okužbo so potrdili dan po tem, ko je koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ki v Jemnu napada hutijevske upornike, razglasila premirje, češ da želi pomagati ustaviti širjenje koronavirusa in podpreti mirovna prizadevanja ZN-a.

ZN-ova humanitarna koordinatorica Lisa Grande je dejala, da bi bil v primeru širjenja učinek virusa v Jemnu "katastrofalen". Po petih letih vojne je odpornost ljudi padla na zelo nizko raven, njihova ranljivost pa je med najvišjimi na svetu, je pojasnila.

Organizacija Save the Children opozarja, da je Jemen zelo slabo pripravljen na spopadanje z virusom. Zdravstvena infrastruktura v državi je namreč poškodovana, izbruh bolezni covid-19 pa bi pomenil dodaten pritisk na zdravstvo in imel "uničujoč učinek za prebivalstvo".

Indija podaljšuje zaustavitev javnega življenja

Indija podaljšuje zaustavitev javnega življenja, ki so jo oblasti uvedle prejšnji mesec z namenom zaustavitve širjenja virusa in bi se morala končati v torek. K podaljšanju so premierja Narendro Modija prosili vodje številnih indijskih držav. Ni jasno, do kdaj so omejitve podaljšane.

Obstaja zaskrbljenost, kako zaustavitev javnega življenja vpliva na revne prebivalce in gospodarstvo države. Milijoni migrantskih delavcev so ostali brez dela, najrevnejši pa so najbolj prizadeti.

V Indiji je potrjenih okužb 7600, umrlo je 249 ljudi, kažejo podatki ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa. Resnične številke v državi z 1,3 milijarde prebivalcev pa naj bi bile precej višje, poroča BBC.

V mestu Surat na zahodu države se je na stotine jeznih migrantskih delavcev uprlo omejitvam in zahtevalo, da se jim omogoči vrnitev domov, ko so izvedeli, da se bo omejitev gibanja podaljšala. Zaprli so ceste, uničevali stvari in zažigali pnevmatike in vozila, nekateri so metali kamenje. Oblasti so na prizorišče poslale okrepljene enote policije. Okoli 80 ljudi je bilo pridržanih.

Modi je zaustavitev javnega življenja razglasil 25. marca, kar je ljudi presenetilo, in milijoni so ostali ujeti brez hrane. Ljudje ne smejo zapuščati domov, zaprta so vsa nenujna podjetja, skoraj vsa javna zbiranja so prepovedana.

V Maliju se bojijo gospodarskega šoka

V Maliju, eni najrevnejših držav na svetu, so doslej potrdili 87 okužb z novim koronavirusom, sedem ljudi je umrlo. Predsednik Ibrahim Boubacar Keita je v petek napovedal paket pomoči za revne ljudi in prizadeta podjetja v vrednosti okoli 760 milijonov evrov. V petek je posvaril, da bi že tako oslabljeno gospodarstvo zaradi novega koronavirusa lahko doživelo nov šok.

V Maliju se že od leta 2012 spopadajo z upori džihadistov. Konflikt je zahteval na tisoče življenj vojakov in civilistov. Velikega dela ozemlja oblasti zato ne nadzorujejo, zato številni opozarjajo, da Mali ni pripravljen na epidemijo novega koronavirusa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Z novim koronavirusom se je okužil tudi slovenski vojak na misiji v Maliju.

Malijska vlada je že uvedla policijsko uro čez noč in zaprla svoje meje, da bi tako zajezila širitev novega koronavirusa. Kljub pozivom k omejevanju stikov oblasti vztrajajo pri izvedbi parlamentarnih volitev 19. aprila.

Avstralci in Novozelandci se vračajo domov

Več kot 100 Avstralcev in Novozelandcev je z letalom zapustilo Urugvaj in odleteli so proti Avstraliji. V petek so se namreč lahko po dveh tednih izkrcali z ladje za križarjenje, kjer so potrdili okužbo z novim koronavirusom pri več kot polovici ljudi na krovu. Od 217 ljudi na krovu so okužbo potrdili pri 128, zaradi česar Urugvaj ladji ni dovolil vplutja.

Ladja je nato v petek vplula v pristanišče, od koder so s posebnim prevozom prepeljali 112 potnikov ladje Greg Mortimer do letališča. Tam jih je pričakalo posebno letalo z medicinsko opremo, ki jih je popeljalo proti Melbournu. Na krovu so bili tako okuženi kot zdravi potniki.