Jutri bo vlada sprejela spremembe prvega svežnja in drugi sveženj, ki je bil pri gospodarskih združenjih že pospremljen z razočaranjem. Likvidnostna shema je po njihovem preskromna, delež državnih poroštev pa premajhen. V drugem svežnju se občinam sicer obeta večja povprečnina (624 evrov), vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s predlogom državnega subvencioniranja do 70 odstotkov najemnine poslovnih prostorov.

V četrtek so bili napisani tudi nekateri popravki prvega protikoronskega svežnja, ki ga vlada predstavlja kot lajšanje socialnih stisk in pomoč zaposlenim ter prebivalstvu. Ta sveženj se bo do jutri spreminjal v dogovoru s koalicijskimi partnerji. V njem so bili doslej naslednji predlogi popravkov.

Dodaten milijon evrov naj bi država primaknila za okrog 7000 izrednih študentov, ki bi bili tako kot redni študenti upravičeni do enkratne pomoči v vrednosti 150 evrov. Ta pomoč se ne bi štela v dohodek pri uveljavljanju drugih pravic, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

Krizni dodatek za zaposlene

Vsak zaposleni, ki dela, je upravičen do kriznega dodatka 200 evrov, saj na drugi strani država krije pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalec je obvezan izplačati dodatek v sorazmernem delu za čas, ko je bil delavec v službi, ne pa tudi za čas izkoriščanja dopusta ali čakanja na delo. Država bo krizni dodatek izplačala tudi zaposlenim v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih.

Okrog 400 delodajalcem iz zasebnega sektorja (livarstvo, železarstvo, steklarstvo, prevozništvo ipd.) pa za svojih 12 tisoč zaposlenih ne bo treba kriti prispevkov poklicnega zavarovanja, to naj bi prevzela država.

Temeljni dohodek (aprila 350 evrov in nato dva meseca po 700 evrov) bi prejemale tudi osebe, ki so jim priznane pravice iz naslova starševskega varstva in družinski pomočniki.
Po novem bi ukrepe lahko uporabile tudi finančne in zavarovalniške družbe, ki zaposlujejo do 10 ljudi.

Kaj bo z dopustom?

Mnogi se sprašujejo, kaj se bo zgodilo z njihovim neizkoriščenim lanskim dopustom. V eni od predlaganih določb popravljenega prvega svežnja najdemo zapis, da lahko delodajalec javnemu uslužbencu izkoriščanje dopusta pisno prepove zaradi nujnih delovnih potreb. Dopust je potem mogoče izkoristiti do konca leta. Menda je bila določba pisana zlasti z mislijo na zdravstvo.

V petek je gospodarski minister Zdravko Počivalšek na pomisleke sindikatov, ki opozarjajo na pomanjkanje varovalk v primeru odpuščanja delavcev po začasnem čakanju na delo, dejal: "Mislim, da ni tako, podjetja, ki bodo izkoristila pomoč, imajo namreč zavezo, da šest mesecev ne bodo odpuščala." V predlogu popravkov prvega svežnja ni nobene takšne zaveze, le določba, da zaposleni, ki prejemajo nadomestilo za čakanje, ohranjajo pravice iz delovnega razmerja.

Delodajalci, zlasti izvozniki, upajo, da bo vlada uresničila dogovor med GZS-jem in MGRT-jem in med merila za upravičenost do napotitve delavcev na čakanje na delo uvrstila več kot 10-odstotni upad prihodkov od prodaje v prvi polovici 2020 glede na isto obdobje lani, in ne več kot 40-odstotno rast prihodkov v drugem polletju glede na 2019. Zdajšnja merila, ki določajo 20-odstotni upad v prvem polletju, so po mnenju Gospodarske zbornice preostra, saj jih ne izpolnjuje kar 80 odstotkov največjih izvoznikov. V četrtek je bil med predlogi sicer popravek, da bi merilo 20-odstotnega padca prihodkov veljalo za celotno 2020 glede na 2019.

S čakanja na delo in nazaj

Delodajalske zbornice pa naj bi že dosegle popravek določbe, po kateri lahko delodajalec delavca, ki je na čakanju, pokliče na delo do sedem zaporednih dni. Zdaj naj bi imel delodajalec pravico, da zaposlenega pokliče ne za manj kot za tri zaporedne dni. To je pomembno, ker predlog upošteva proste konce tedna.

V načrtu je tudi podaljšanje roka za razglasitev insolventnosti, ki je nastala po 31. 12. 2019. Ne samo dva, upniki bodo lahko postopek za npr. stečaj razglasili tri mesece po prenehanju ukrepov zaradi epidemije.

Predlogov in popravkov je kar nekaj. Vse se še lahko spremeni. V prihodnjih dneh bo pozornost namenjena zlasti likvidnostni shemi, vse spremembe prvega svežnja in drugi sveženj bosta v Državnem zboru po nujnem postopku sprejeta predvidoma 28. aprila in uveljavljena takoj. Znova pričakujemo veliko predlogov dopolnil od organizacij in opozicije.