Ker gre za novo cepivo, razvito in registrirano zelo hitro, temelji pa tudi na novi tehnologiji, so dvomi razumljivi. A številni se zatekajo tudi k teorijam zarote, zaupanja v stroko je malo.

Anketiranci, ki se bodo najverjetneje cepili proti covidu-19, kot razlog za cepljenje najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe. Anketiranci, ki se ne nameravajo cepiti, pa kot razlog najpogosteje navajajo nezaupanje v novo cepivo – 60 odstotkov jih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 43 odstotkov se jih boji stranskih učinkov.

Sorodna novica Kacin: Med cepljenimi doslej ni bilo alergijskih reakcij ali drugega odziva na cepivo

"Presenečen sem, da so javnomnenjske raziskave pokazale, da se več kot polovica Slovencev ne želi, ne namerava cepiti. To je več kot recimo v ZDA," ugotavlja antropolog Dan Podjed.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je hitro postala tarča dvomljivcev – da se ni cepila, naj bi dokazovala dolžina njenih las na teh dveh posnetkih. "Moram povedati, da sem se seveda včeraj cepila, danes me tudi nekoliko boli roka," je ovrgla očitke.

"Ne glede na vzdržnost naše frizure ... zdravstveni delavci smo se in se bomo cepili proti covidu-19, ko bomo na vrsti. Najslabša teorija zarote," pa se je na Twitterju odzval predstojnik Centra za nalezljive bolezni, epidemiolog Mario Fafangel.

Zanimiv je podatek, da 11 odstotkov ljudi, ki se ne bi cepili, verjame, da je novi koronavirus izmišljotina farmacevtske industrije.

Zgolj strokovno komuniciranje tistih, ki dvomijo, ne bo prepričalo, meni antropolog Podjed, nujno bo treba spremeniti strategijo. "To pomeni, da bi šli najprej identificirat, katere skupine to sploh so, analizirat njihove komunikacijske poti in potem skupaj s temi ljudi pripravit pravilne komunikacijske strategije."

Verodostojne informacije bi morale biti bolj prisotne na družbenih omrežjih.

"Mogoče bi morali storiti podobno, kot je to naredila finska vlada že v prvem valu epidemije in povabila vplivneže, influencerje, da pomagajo širiti kredibilne informacije," še razmišlja Podjed.

Kampanja bi po njegovem mnenju morala temeljiti na ideji, da s cepljenjem ne koristimo le sebi, ampak tudi skupnosti, v kateri živimo.