Sorodna novica V Nemčiji cepivo AstraZenece priporočeno za mlajše od 65 let

"V desetmesečni svetovni tekmi za cepivo Evropska unija stopica dva koraka za Združenim kraljestvom in Združenimi državami Amerike." Tako sta po tednih raziskovanja zapisala avtorja članka v bruseljski izdaji vedno dobro obveščenega spletnega časopisa Politico.

V Evropi se predvsem zapleta s cepivom AstraZenece. Evropska komisija je podjetju s 336 milijoni evrov pomagala pri zagotavljanju proizvodnje cepiva, da si vnaprej zagotovi določeno količino odmerkov. Po neuradnih podatkih naj bi dostavili le 31 milijonov namesto 80 milijonov odmerkov.

Po pisanju Guardiana so se zato belgijski preiskovalci na prošnjo Evropske komisije odpravili v tovarno AstraZenece, saj želijo izvedeti, ali so bile morda pošiljke cepiva, namenjene EU-ju, iz tovarne v bližini Bruslja preusmerjene v Združeno kraljestvo.

Nekaj pojasnil okoli zapletov z dobavo cepiv je v Odmevih podal predavatelj na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, strokovnjak za svetovni farmacevtski trg Dragan Kesič. Z njim se je pogovarjal Igor Evgen Bergant. Na voljo sta posnetek, spodaj pa še prepis pogovora.

Video: Tekma za cepiva

Sorodna novica Bruselj zavrača logiko AstraZenece, da kdor prej pride, prej melje

Kako vidite ta problem? Zakaj imajo farmacevtski giganti, kot recimo AstraZeneca, težave z dobavami?

Res je, težave so kar velike; med potrebo na trgu po cepljenju in tistim, kar farmacevtske družbe lahko v bistvu izpolnijo oziroma dobavijo. Povedati moram nekaj dejstev za lažje razumevanje. Evropska unija je kar s sedmimi farmacevtskimi proizvajalci, začenši z julijem preteklega leta, sklenila dobave v obsegu približno 1,5 milijarde odmerkov; s sukcesivnimi dobavami po prejemu prvih registracijskih odobritev, z dobavami v potem tekočem letu. Težave so večplastne. Prvi dve družbi, ki sta uspeli pridobiti dovoljenje, sta BioNTech v navezi s Pfizerjem, in Moderna, ki pa sta v svojem bistvenem izhodišču predvsem raziskovalno-razvojni družbi brez proizvodnih kapacitet. Ravno zato se je BioNTech povezal s Pfizerjem, Moderna pa je začela mrzlično iskati proizvodne kapacitete, da bi izpolnila obveznosti, ki so sledile iz pogodb. Preostale družbe, s katerimi je Evropska unija sklenila pogodbe, so nekoliko bolj usmerjene v razvoj in proizvodnjo vakcin. Tu imam v mislih predvsem vodilno svetovno družbo, francosko družbo Sanofi ...

... Ki pa je zelo pozna. Mislim, da do konca leta sploh ne bo predlagala dovoljenja?
Res je. Zadnji podatki kažejo, da je razvoj njenega cepiva šele v drugi fazi kliničnega razvoja. Pokazalo je pravzaprav odstopanja od želenih, načrtovanih rezultatov, saj so bili odmerki, s katerimi so testirali bolnike v starosti od 18 do 45 let, premajhni. Zadeva se je vrnila nazaj v drugo fazo. Družba ocenjuje, da bodo prvi izsledki tretje klinične faze, ki so pogoj za vložitev registracije oziroma dovoljenja, konec leta 2021.

Sorodna novica Evropska komisija: EU je vložil milijarde v razvoj cepiv, podjetja ga morajo zagotoviti

Ampak ali je problem v tem, da so v bistvu farmacevtska podjetja v pogajanjih enostavno obljubljala preveč? Ali je morda problem v tem, da se Evropska unija v bistvu ni tako dobro pogajala, naročila veliko cepiva za sorazmerno nizko ceno in ga zdaj prodajajo, to cepivo, ki ga je pač manj, ta podjetja državam, ki so ponudile več?
Ne bi rekel, da so se slabo pogajali. Bila je prisotna velika potreba po čimprejšnjih dobavah cepiva. Je pa tudi res, da vse te družbe, ki so prve prišle na trg, niso zelo tipične, usmerjene v raziskave, razvoj ali celo proizvodnjo cepiv. Če gledamo navezavo BioNTech-Pfizer oziroma Moderna, celo AstraZeneca. AstraZeneca ima samo en proizvod s področja vakcin, kar predstavlja manj kot 0,5 odstotka njene celotne prodaje. Torej, družba nima niti proizvodnih niti razvojnih kapacitet. Ta situacija jih je zadela nekoliko nepripravljene – kar se tiče proizvodnje. Zato se je tudi povezala z oxfordsko univerzo, z ločenim podjetjem, ki je nekako tisto, ki je zagnalo zadevo od začetka. AstraZeneca pa je bila tista, ki je logično zadeva angleškega prava, je kombinacija švedsko-angleške naveze, ki je pristopila, začutila priložnost, da tudi pomaga, ne toliko s poslovnega vidika. Je pa to nekaj, kar je za AstraZeneco netradicionalen segment.

Najnovejši podatki iz Bruslja kažejo, da naj bi prišlo do nekega zbližanja, da naj bi Evropska unija v prvem četrtletju dobila nekaj več cepiva, kot je bilo zdaj nazadnje rečeno, ampak še vedno ne 80 milijonov odmerkov, kot je bilo sprva načrtovano. Še eno vprašanje. Generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije je govoril o nacionalizmu. A obstaja poslovni nacionalizem tudi v globalnem farmacevtskem poslu?
Bi rekel, da ga je relativno malo. Govorimo seveda o procesu globalizacije, govorimo o prepletenosti, o informacijski prepletenosti, dostopnosti. Seveda so pri tem neki lokalni interesi vedno prisotni. Ne moremo jih izključiti. Vendar te družbe, ki so bile imenovane, se popolnoma zavedajo, kaj pomeni izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Saj veste, so penali, spori v mednarodnem poslovanju so zahtevni in niti naročnik niti izvajalec si ne želita stopiti v kakšne resnejše spore.