V sredo je bilo opravljenih 909 testov za novi koronavirus. Novih okužb v sredo niso zaznali, umrl pa je en bolnik. Hospitaliziranih je 21 bolnikov s covidom-19, trije bolniki so na intenzivni negi.

Iz bolnišnic so doslej v domačo oskrbo odpustili 278 bolnikov s covidom-19, v sredo dva. Med epidemijo je v Sloveniji za koronavirusno boleznijo-19 umrlo 106 ljudi, potrjenih pa je bilo 1468 okužb.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) od 15. maj dalje na spletni strani objavlja tudi oceno aktivnih primerov covid-19 v Sloveniji. Ta ocena se nanaša na določen dan in se sproti posodablja. Trenutna ocena števila pozitivnih aktivnih primerov je 20.

Krizni klicni center deluje že 75 dni

Odnos ljudi do koronakrize je odvisen od dojemanja položaja. Temelj vsega pa so informacije. Zadnje tri mesece se ves svet ne bojuje samo z epidemijo, ampak tudi z infodemijo, kot jo je poimenoval direktor WHO-ja. "Svet so preplavile najrazličnejše neresnične, slabe, pa tudi zavajajoče informacije, ki dokazano lahko vplivajo na javno zdravje. Ključ do dobrega dojemanja javnosti je zelo enostaven – kakovostna informacija, ki mora biti zanesljiva, kredibilna, preverjena in iskrena. Podana naj bo empatično na do osebe prijazen in razumljiv način, zelo pomembno pa je tudi, da je podana individualno, saj vse to omogoči dialog in diskusijo, kar privede do močnega zaupanja v stanje, ki se trenutno dogaja," je na četrtkovi novinarski konferenci vlade dejala Mojca Matičič z infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana.

Mineva že 75 dni od začetka vzpostavitve klicnega centra o koronavirusu, ki je deloval vse dni v tednu 12 ur na dan – od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Od prejšnjega ponedeljka pa so delovnik skrajšali do 16. ure popoldne. "Utrip klicnega centra sicer nikakor ne pojenja, če ga lahko opišem z eno samo besedo in zelo slikovito, utrip je filmski. Gre za nenehno akcijo, za napetost, entuziazem in veliko željo pomagati," je pojasnila.

Do danes so prejeli več kot 42 tisoč klicev, kar povprečno nanese na okoli 600 klicev dnevno. Imeli so tudi določene rekordne dneve, dvakrat je bilo namreč več kot 1200 klicev na dan. Povprečno je klic trajal okoli tri minute, najdaljši klic pa kar eno uro in 29 minut.
"Sama prihajam iz popolnoma drugačnega delovnega okolja, sem zdravnica na infekcijski kliniki. Na začetku sem prostovoljno na center prišla za štiri ure, za spodbudo in pomoč svojim študentom iz medicinske fakultete, zagrabila me je ta energija in poslanstvo klicnega centra, tako da, kot vidite, sem tam ostala do danes," je nadaljevala. Po njenih besedah se je pokazalo, da je poslanstvo klicnega centra dosti večje kot zgolj podajanje informacij. "Temeljili smo na inovativnosti, iznajdljivosti in malo tudi na sreči. Srečen je bil že sam izbor operaterjev oz. svetovalcev na telefonu. To so študentje medicine univerze v Ljubljani višjih letnikov, ki že imajo izkušnje in široko znanje," je še navedla.

Pomanjkanje relevantnih informacij

V začetku je bilo po njenih besedah na voljo izredno malo relevantnih informacij in je bilo težko oblikovati z dokazi podprta stališča, ki so jih svetovalci podajali naprej klicateljem. "Začenši z samimi maskami, kako, kdaj, zakaj? In na primer z informacijo, koliko časa virus vztraja na različnih površinah. En sam članek je 18. marca izšel na to temo v strokovni literaturi, pa še to je bila raziskava iz laboratorija, in ne iz realnega življenja. Spraševali so nas tudi, zakaj je starostna populacija tako izpostavljena, pa tudi, ali so otroci pomembni prenašalci okužb, kot je to pri gripi," je povzela.

"Sporočilo našega klicnega centra danes je, da na temelju vseh klicev, ki smo jih prejeli, lahko rečemo, da je Slovenkam in Slovencem mar, da so dojeli tako krizno situacijo kot ukrepe, kar se kaže pri izlupičku, pri zmagi v prvi bitki vojne proti pandemiji koronavirusne okužbe. Upam, da je k temu vsaj malo pripomogel tudi naš center. Bitka je dobljena, a vojna bo še dolga. Virus ostaja med nami, bojimo se novih žarišč okužbe, bojimo se drugega vala okužb," je sklenila nagovor Mojca Matičič.

Na voljo je relativno drago samoplačniško testiranje. Jemali bodo bris iz nosno-žrelne votline, ne bodo pa testirali krvi za protitelesa. Zanima me, ali kot infektologinja ljudem tovrstna testiranja sploh priporočate? "V dveh mesecih delovanja klicnega centra smo velikokrat dobivali vprašanja, kje bi bilo mogoče samoplačniško testiranje. Večino razlogov za takšno testiranje je bilo čisto praktične narave, najpogosteje zaradi prehoda meje in vstopa v drugo državo, ki je zahtevala izvid takšnega testa. To je eden glavnih razlogov – potreba po izkazovanju negativnosti," je odgovorila na novinarsko vprašanje.