V teh dneh je mogoče na spletu zaslediti veliko polemik o tem, ali se Švedska proti epidemiji bojuje uspešneje kot druge države. Država z desetimi milijoni prebivalcev je sicer sprejela omejevalne ukrepe, a so ti v primerjavi s preostalo Evropo milejši. Prav danes je vlada dobila pooblastila, da lahko brez predhodne odobritve poslancev sprejme strožje ukrepe. Ob trditvah, da švedski model deluje, namreč ni mogoče preslišati tudi ostrih kritik. Dva tisoč znanstvenikov je oblastem v pismu sporočilo, da se je njihov poskus izjalovil.

Če za merilo uspešnosti ukrepov vzamemo število smrti na milijon prebivalcev, lahko rečemo, da Švedski ne uspeva. Ko v Sloveniji za covidom-19 umre 29 ljudi, jih na Švedskem 132. Tudi pri njihovih zahodnih sosedih Norvežanih je število blizu slovenskemu, pri vzhodnih Fincih pa jih umre le 14, kažejo podatki portala Worldometers, ki so jih v četrtek povzeli v TV Dnevniku.

Po številu smrti na milijon prebivalcev je Švedska celo pred Združenimi državami Amerike. Na prvem in drugem mestu sta majhni državici San Marino in Andora. Zaradi majhnosti vzorca podatki za ti dve državi sicer niso najbolj reprezentativni. Sledi nekoliko nepričakovano Belgija, nato Španija in Italija ter tako naprej do 11. mesta, ki ga zaseda Švedska. ZDA so 14., Slovenija 26.

Novinarka Petra Marc se je pogovarjala s Slovenko, ki na Švedskem dela kot zdravnica. Internistka in nefrologinja Urša Bonnevier dela v bolnišnici v mestu Gävle. Priporočila vlade ljudje spoštujejo, zato verjame, da bo zdravstveni sistem zdržal. "Vem, da obstajajo države, kjer registrirajo samo umrle v bolnišnicah, ne pa tistih, ki umrejo doma ali pa v domovih za ostarele. Tako da je zelo težko primerjati statistiko," je dejala.

V bolnišnici so razmere stabilne, pravi, a doda, da so razmere v Stockholmu veliko težje, saj so tam opazili kar polovico vseh okužb v državi – teh je trenutno okoli 12.500. "Normalno imamo štiri do šest postelj z respiratorji, zdej smo uspeli to povečati na 15. V moji bolnišnici ni še nobene krizne situacije. Tudi podatek je, da je na Švedskem še dovolj intenzivnih postelj," je dejala Bonnevierjeva.

Švedska je sicer na predzadnjem mestu glede na delež postelj za intenzivno nego na število prebivalcev, slabša je le Portugalska. In tudi oskrba v bolnišnicah je tista, ki skrbi dva tisoč znanstvenikov. Oblasti so v pismu prosili, naj ukrepe zaostrijo. Profesorica klinične epidemiologije Nele Brusselaers pravi, da švedski način ne temelji na znanstvenih podlagah: "Več izjav vlade je bilo netočnih. Konec februarja, začetek marca so rekli, da je epidemija že dosegla vrh, zdaj pa je že več kot tisoč umrlih."

Številke torej kažejo drugače in našo sogovornico skrbi tudi dovoljenje za druženje v skupinah do 50 ljudi. "To še vedno pomeni, da je lahko skupaj 49 ljudi. Če okužbe uidejo izpod nadzora, res uidejo izpod nadzora," je dejala Brusselaersova.

Švedski vodja epidemiologov namreč meni, da bo prebivalstvo s tem načinom spopadanja z virusom proti njemu postalo imuno, številni drugi znanstveniki, tudi naša sogovornica, pa, da zaradi nepoznavanja virusa sploh ni mogoče določiti, ali lahko posameznik kadar koli postane imun.