V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 462 ljudi, od tega na intenzivni negi 85 (dva več kot dan pred tem). Na novo so v sredo sprejeli 41 ljudi, v domačo oskrbo pa so jih odpustili 20, umrle so tri osebe. Sedemdnevno povprečje okužb znaša 753.
Po zadnjih informacijah sledilnika za covid-19 je v državi aktivnih primerov okužbe 10.260.
Med občinami, ki so v sredo izstopale po okužbah, so bile: Celje (35), Velenje (15), Kamnik (25), Koper (35), Nova Gorica (25), v Ljubljani so potrdili 119 okužb, v Mariboru pa 32.
Dan predtem je bilo po 5989 opravljenih PCR-testih ugotovljenih 1112 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih primerov je znašal 18,6 odstotka. V bolnišnicah se je zaradi covida-19 zdravilo 444 ljudi, od tega 83 na intenzivni negi. Iz bolnišnic so v domačo oskrbo odpustili 48 ljudi. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je včeraj znašalo 737.
Kot je na vladni novinarski konferenci povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, pandemija v svetu še vedno traja in se razvija naprej, v zadnjih tednih se število okuženih, tudi v Evropi, povečuje. Covid-19 še naprej ostaja smrtna bolezen. Ob pogledu na zemljevid sveta Evropa sodi med eno najbolj ogroženih območij sveta.
Stanje se v nekaterih državah poslabšuje, ni pozitivnega premika v smeri zniževanja primerov okužb, v prihodnjih tednih bomo verjetno soočeni z novim epidemičnim vrhom, ki se bo v posameznih državah razvijal različno. "Če pogledamo dnevno pojavnost okužb, Slovenija s številkami sodi v visoko nevarno epidemiološko območje, še vedno imamo toliko okuženih, da je še vedno nujno treba upoštevati vse preventivne ukrepe."
Ob tem je opozoril, da v zadnjih dneh število novih primerov v marsikateri regiji raste, po današnjih podatkih je v rumeni fazi le še posavska regija. Zato je znova pozval k spoštovanju vseh zaščitnih ukrepov.
"Verjetno bomo šli v nov epidemični val"
Glede števila smrtnih primerov zaradi covida-19 pa se je stanje v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami izboljšalo. V tem trenutku smo med tistimi, ki imajo v zadnjih 14 dneh manj smrtnih primerov. Na drugi strani so države, kot so Madžarska, Češka, Slovaška in Bolgarija, kjer je slika precej slabša. "Trend, ki se je začel pred 10 oz. 15 dnevi, se nadaljuje, gremo počasi navzgor, predvčerajšnjim smo imeli prvič po devetih dneh število okuženih nad tisoč. Zelo smo se približali številki 1000 okuženih na dan, kar je nov trend, bomo videli, kako se bodo stvari razvijale naprej. Glede na to, da se nam povečuje število okuženih z novimi različicami, je težko napovedati prihodnost, ampak verjetno bomo šli v nov epidemični val," je izpostavil Krek.
Po njegovem mnenju smo se sicer že zelo dobro naučili obvladovati razmere. "Če se bomo zelo dobro držali navodil, bo ta vrh nizek. Če pa se bomo sprostili in pozabili na ukrepe, pa bo zelo visok. Vse različice, ki prihajajo, so bolj kužne, zato je pomembno, da vsak pri sebi spremeni svoje vedenje. Kako se bo zadeva razvila, pa je zelo težko napovedovati, zaradi števila precepljenih in prebolevnikov pa bo ta vrh vendarle morda nežnejši kot predhodni."
Kot je še dejal, je napačno mišljenje, da je okužba nevarna samo starejšim. Pri njih je res višja smrtnost, a tudi mlajši zbolijo s težkim potekom bolezni in imajo lahko dolgoročne posledice.
Strokovno svetovalno skupino za covid-19 pri ministrstvu za zdravje skrbi sproščanje ukrepov za zajezitev širjenja okužbe, kar so po Krekovih navedbah v sredo tudi sporočili politikom. Vsi napori so namreč usmerjeni v to, da se pouk do konca šolskega leta izvaja v šolah.
Število primerov angleške različice se je v zadnjem tednu podvojilo
Kot je poudarila Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), pa od vseh novih različic novega koronavirusa največ pozornosti še vedno vzbuja angleška različica. Po zastopanosti v slovenskem prostoru je na drugem mestu, število primerov pa se je povzpelo na 511, kar pomeni, da se je v primerjavi s prejšnjim tednom podvojilo. Tudi število primerov okužbe z južnoafriško različico se je v preteklem tednu podvojilo z 10 na 21. Večino (19) primerov so potrdili na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, torej so vzorci pretežno iz osrednjeslovenske regije. "Pozitivna informacija je, da se število primerov brazilske različice od prejšnjega tedna ni povečalo," je poudarila Žohar Čretnikova.
Skupaj so zaznali 37 različic virusa, analizirali pa so 2908 vzorcev. Če njihovim različicam prištejejo še različice, ki so jih zaznali na inštitutu za mikrobiologijo, so skupaj v državi zaznali kar 47 različnih različic virusa. Kar zadeva zastopanost posameznih različic po regijah, bistvenih razlik ni. Deleži angleške različice segajo od 4,7 odstotka v podravski regiji do 9,8 odstotka v savinjski regiji.
"Delež angleške različice po tednih narašča, vsak teden se nam število te različice podvoji, zato govorimo o eksponentni rasti. Kdaj se bo ta rast prelomila, ne moremo napovedati. Če gledamo teh 511 primerov, jih imamo lahko naslednji teden 1000, še en teden pozneje 2000, kar pa so že takšne številke, da lahko pomembno vplivajo na epidemično krivuljo v Sloveniji," je poudarila Žohar Čretnikova.
Pojavlja se groba ocena, da je angleške različice v populaciji že okoli 22 odstotkov. Na inštitutu za mikrobiologijo je ta delež 22-odstoten, na NLZOH-ju pa predstavlja že celo 30-odstotni delež. Ob tem Žohar Čretnikova poudarja, da delež ni najpomembnejši podatek in da je treba gledati trend, ki pa kaže, da se vsi parametri podvajajo. Žohar Čretnikovo osebno najbolj skrbi južnoafriška različica. "Številke so majhne, a če gledamo podatke, imamo jasno potovalno anamnezo le za tri bolnike, ki so imeli potrjeno okužbo s to različico. Ta različica se širi, pravih poti prenosa, razen za skupino iz Komende, ne poznamo. Podatke je treba spremljati z veliko skrbnostjo, predvsem za to, ker je vpliv te različice na uspešnost cepljenja večji kot pri angleški različici."
Pri poteku cepljenja ni velikih nepravilnosti
Zdravstveni inšpektorat je v nadzoru vrstnega reda cepljenja proti covidu-19, kot ga določa nacionalna strategija cepljenja, ugotovil nekaj odstopanj, sicer pa se strategija "v največji mogoči meri" spoštuje, je na vladni novinarski konferenci povedala zdravstvena inšpektorica Deana Potza.
Ker cepljenje poteka s cepivi Pfizerja in BioNTecha, Moderne in do nedavne prekinitve s cepivom AstraZenece, ki so namenjena različnim starostnim in prednostnim skupinam, cepilni centri vodijo dva čakalna seznama. "Glede na to se sicer lahko ustvari vtis nespoštovanja strategije cepljenja, vendar dosedanji rezultati nadzorov zdravstvenega inšpektorata kažejo drugače," je dejala Potza.
Zdravstveni inšpektorat je med 8. in 15. marcem v povezavi s cepljenjem prejel štiri nove prijave. Trenutno poteka osem postopkov, in sicer v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, Zdravstvenem zavodu Zdravje in v zdravstvenih domovih Hrastnik, Kočevje, Ptuj, Gornja Radgona, Domžale in Velenje. Postopkov v teku pa Potza ni komentirala, vendar je povedala, da so v prvem krogu opravili 118 nadzorov, v katerih so izdali 21 ureditvenih odločb. "To je razmeroma malo. Ugotovitve so v glavnem bile, da ni bil spoštovan prednostni vrstni red," je dejala inšpektorica.
Podatki inšpektorata pa "ne potrjujejo navedb, ki se pojavljajo v medijih, torej da gre za res neke velike nepravilnosti". Izdane so bile namreč le ureditvene odločbe, globe pa ne. Inšpektorat z odločbo zavezancu naloži, da manjše nepravilnosti odpravi, in določi rok za to.
Pojasnila je, da se inšpektorat odziva na prijave in vsak posamezni primer razišče. Lahko se je v določenem primeru zgodilo to, da je bil cepljen nekdo, ki je mlajši in ne spada v starostno skupino, ki je bila v tistem trenutku na vrsti, vendar je treba v vsakem posameznem primeru pogledati, zakaj se je to zgodilo, je dejala Potza.
"Morda gre za kroničnega bolnika, morda je šlo za to, da je cepilno mesto moralo poskrbeti za to, da se cepivo ne zavrže, ker je morda bilo veliko odpovedi ... Različni razlogi so," je še dodala.
3850 inšpekcijskih nadzorov
Inšpekcijski organi, določeni za nadzor po sedmem protikoronskem zakonu, so v tednu do 15. marca opravili skupno 3850 nadzorov, neskladja so ugotovili na 11 odstotkih lokacij, kar je eno odstotno točko več kot teden prej. Izrekli so sedem prekrškovnih sankcij, 375 opozoril po zakonu o prekrških in 226 upravnih ukrepov.
Od tega je zdravstveni inšpektorat opravil 1046 nadzorov in izrekel sedem prekrškovnih sankcij po zakonu o prekrških, skupno 133 opozoril in tri odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti, je podatke navedla Potza.
V gostinstvu so opravili dva sklopa nadzorov. Na prevzemnih mestih gostinskih lokalov so opravili 144 nadzorov, izdali pa 14 opozoril in eno odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti.
Poleg tega so v posavski in jugovzhodni regiji, kjer so lahko odprte terase in vrtovi gostinskih lokalov, opravili 90 nadzorov, izdali pa pet opozoril ter eno odločbo o prepovedi ponujanja blaga in storitev potrošnikom v notranjih prostorih.
V storitvenih dejavnostih so opravili 489 nadzorov ter izrekli eno sankcijo po zakonu o prekrških, 34 opozoril in štiri odločbe o prepovedi opravljanja dejavnosti.
Na zunanjih javnih površinah so pri 284 nadzorih izrekli 40 opozoril. 39 nadzorov testiranja v šolah in vrtcih pa ni pokazalo nobene neskladnosti, je še navedla Potza.
Policisti izdali več kot 200 plačilnih nalogov
Policija je v tednu med 11. in 17. marcem opravila 14.621 nadzorov izvajanja vladnih odlokov, namenjenih preprečevanju širjenja novega koronavirusa, kar je 6,9 odstotka manj kot teden prej, izrekla pa je 942 ukrepov (738 opozoril, 201 plačilni nalog, en prekrškovni postopek zaradi neupoštevanja zakonitega ukrepanja policista, o dveh kršitvah pa so obvestili zdravstveni inšpektorat), kar je 18,4 odstotka manj kot teden prej.
"Glede na to, da nismo toliko zmanjšali števila nadzorov, lahko rečemo, da so se prebivalci bolj držali odlokov in omejitev kot pred 14 dnevi," je na vladni novinarski konferenci povedal namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.
Večinoma je šlo za kršitve odlokov o omejitvi gibanja, omejitvi združevanja, gibanja v nočnem času ali nošenju mask. Največ nadzorov so opravili in največ ukrepov izdali na območjih policijskih uprav Maribor (231), Celje (213) in Ljubljana (196).
Manj vročenih karanten
Na mejnih prehodih in kontrolnih točkah so v omenjenem obdobju potrdilo o napotitvi v karanteno na domu vročili 3911 ljudem, kar je 50,3 odstotka manj kot teden dni prej, od tega 3568 polnoletnim in 343 mladoletnim.
Največ napotitev v karanteno na domu so izdali na meji s Hrvaško (3612), sledile so meje z Avstrijo (307), Italijo (48) in Madžarsko (34). Še 29 napotitev v karanteno na domu so izdali potnikom, ki so prispeli na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Največ ljudi, ki bili napoteni v karanteno, je pripotovalo iz BiH-a (2153), sledili so potniki iz Hrvaške (400), Kosova (361), Srbije (286) in Severne Makedonije (232). Skupaj so bile v karanteno napotene osebe, ki so pripotovale v Slovenijo, iz 35 različnih držav.
Na mejnih prehodih in kontrolnih točkah so zavrnili 136 ljudi, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v državo ali tranzit prek Slovenije, kar je 15,3 odstotka več kot teden prej.
Na Onkološkem inštitutu začenjajo cepljenje bolnikov
Onkološki inštitut Ljubljana je glede na posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19 znova cepilni center, ki organizira cepljenje tudi za onkološke bolnike. Danes začenjajo zbiranje prijav za cepljenje bolnikov, ki se ali so se zdravili pri njih, cepiti pa bodo začeli predvidoma prihodnji petek.
Onkološki bolniki so še posebej ranljivi za okužbo in tudi težji potek covida-19, poleg tega okužba z novim koronavirusom praviloma pomeni prekinitev in zamik onkološkega zdravljenja, zato je cepljenje zanje ključnega pomena. Skladno z nacionalno strategijo bodo najprej cepili onkološke bolnike, starejše od 80 let, in nato starejše od 75 let.
Cepili bodo tudi onkološke bolnike, starejše od 70 let, in posebej ranljive kronične bolnike ne glede na starost. To so bolniki, ki so trenutno na kemoterapiji, bolniki s pljučnim rakom na radikalni radioterapiji, bolniki z rakom krvotvornih organov ne glede na fazo zdravljenja, bolniki z rakom na imunoterapiji ali prejemniki zdravljenj s protitelesi, bolniki z rakom, ki prejemajo zdravljenje z vplivom na imunski sistem, kot so inhibitorji proteinske kinaze ali PARP-inhibitorji, ter bolniki po presajanju krvotvornih matičnih celic v zadnjih šestih mesecih ali če prejemajo imunosupresivna zdravila.
Zdravstveno osebje bo bolnika ob obravnavi v ambulanti ali na bolnišničnih oddelkih seznanilo z možnostjo cepljenja na inštitutu, kjer bo posameznik tudi lahko oddal prijavo. Prav tako lahko zainteresirani bolniki, ki izpolnjujejo navedena merila, za prijavo pokličejo na telefonski številki 040 378 522 ali 040 378 518 med delavniki od 8. do 15. ure ali prijavo pošljejo prek elektronskega naslova cepljenje.bolnikov@onko-i.si.
Cepljenje za bolnike bo predvidoma potekalo ob petkih v prostorih ambulantne kemoterapije v pritličju stavbe C.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje