"Stanje glede novih okužb in sprejemov v bolnišnice podobno kot v prejšnjem tednu. Ne zaznavamo bistvenega zmanjševanja števila okužb," je na vladni novinarski konferenci pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar in dodala, da je pojavnost okužb v regijah, v katerih smo sprostili omejitev gostinske ponudbe na prostem, ostala na nizki ravni. "To dokazuje, da lahko z doslednim upoštevanjem ukrepov sproščamo določene storitve," je dejala.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Logarjeva je tudi poudarila, da svetovalna skupina spremlja dogajanje v zvezi s cepivom AstraZenece v drugih državah. Nezaželeni učinki se v Sloveniji po njenih besedah pojavljajo po cepljenih z vsemi tremi cepivi, a gre za blage reakcije in pričakovane nezaželene učinke.

"Povezava med pojavom tromboemboličnih dogodkov in cepljenjem je še nepreverjena. Podatki ne kažejo, da bi bila pojavnost trombomeboličnih dogodkov večja po cepljenju," je še pojasnila in poudarila, da Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropska agencija za zdravila ocenjujeta, da je korist od cepljenja bistveno večja, kot je nevarnost, da pride do resnega nezaželenega učinka.

Maske za otroke niso škodljive

Strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana Marko Pokorn je dejal, da ni prepričljivih dokazov, da je nošenje mask pri otrocih škodljivo ali nevarno. "Morda na začetku epidemije ni bilo toliko podatkov, ali so maske res učinkovite pri preprečevanju prenosa okužb, zdaj pa je vedno več dokazov, da je korist nošenja mask večja od potencialne škode. Pri otrocih je kar nekaj vprašanj, ali so maske za njih primerne oziroma varne. Ameriški center za nadzor bolezni in britanski strokovnjaki odsvetujejo maske za mlajše od treh let, naj bi pa bile maske po priporočilih WHO-ja primerne za otroke, stare 6 let in več. Dejansko naj bi maske nosili predvsem otroci, stari 12 let in več, ker za njih veljajo enaka pravila, kot veljajo za odraslo populacijo, ker so tudi oni, ko gre za širjenje novega koronavirusa, enako pomembni," je navedel Pokorn.

Kakšnih prepričljivih dokazov, da je nošenje mask pri otrocih za njih kakor koli nevarno, po njegovih besedah ni.

"Tudi v zadnjem času je bilo narejenih kar nekaj raziskav, ko so otroci nosili maske tudi v mirovanju in so jim pri tem merili vsebnost kisika v krvi ter ogljikov dioksid v izdihanem zraku. Ugotovili so, da ni kakšnih pomembnih sprememb pri teh parametrih. Na neko normalno delovanje nošenje kirurške oz. navadne maske nima nikakršnega vpliva in je s stališča zdravstva popolnoma sprejemljivo," je dodal.

Kako poteka cepljenje otrok?

Pokorn je glede cepljenja otrok povedal, da je za zdaj cepivo Pfizer/BioNTech registrirano za stare 16 let ali več, tako da so dali predlog svetovalni skupini za cepljenje, da se otrokom, ki so kronični bolniki ali v ranljivi skupini, omogoči cepljenje s Pfizerjevim cepivom za starejše od 16 let. Za starejše otroke oziroma mlade odrasle je že zdaj registrirano cepivo AstraZenece.

"Pfizer že izvaja klinične raziskave za svoje cepivo za skupino 12‒15 let, kolikor vem, bo tudi AstraZeneca v kratkem začela raziskavo v starostni skupini od ‒ mislim da ‒ 6 let naprej. Menim, da nekega znanstvenega razloga, zakaj to cepivo ne bi bilo primerno za otroke, ni, gre pa za to, da smo zavezani znanosti, in če so bile raziskave do zdaj opravljene na starostni skupini 16 let in več, je vsaka uporaba zunaj predpisane starosti t. i. off-label uporaba. Takrat potem tisti, ki to cepivo uporabi, prevzame odgovornost za kakršne koli neželene učinke. Kot rečeno, nekih resnih argumentov, zakaj bi bilo cepivo drugačno kot za odrasle, kjer je dokazano varno in učinkovito, ni. Je pa res, da so med umrlimi praviloma starejši ljudje. EMŠO je tisti, ki določa, kakšen bo izid bolezni, če jo dobite," je pojasnil.

Kar pa se tiče večorganskega vnetnega sindroma, ki se pojavlja pri otrocih po prebolelem covidu-19, pa je dejal, da je število hospitaliziranih otrok malo pod 30. "Malo manj kot 30 otrok smo v tem času zdravili večinoma na pediatrični kliniki. Nihče ni umrl, je bil pa vsaj pri nekaterih potek bolezni precej težek," je še opisal strokovni direktor pediatrične klinike.

Potrjenih 205 okužb

Po 1625 PCR-testih v nedeljo je bilo potrjenih 205 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je znašal 12,6 odstotka. Umrli so štirje bolniki s covidom-19.

V nedeljo je bilo opravljenih tudi 6285 hitrih antigenskih testov (HAT).

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 463 bolnikov, 25 več kot včeraj in 27 več kot v soboto. 87 bolnikov potrebuje intenzivno nego oziroma štirje več kot dan prej. Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 34 bolnikov, v soboto 25.

14-dnevna incidenca (okužbe na 100.000 prebivalcev) v Sloveniji znaša 485. Najvišjo incidenco ima Obalno-kraška regija (676). Najvišjo sedemdnevno incidenco ima zdaj Koroška (307,8), sledijo pa Goriška, Zasavska in Gorenjska. Slovensko povprečje je 232.

Po navedbah vladne govorke Maje Bratuša je država obarvana oranžno, dve regiji sta obarvani rumeno (JV Slovenija, Posavska), Obalno-kraška pa je obarvana rdeče. Vlada bo v sredo odločala, ali bo prišlo do sprememb glede obarvanosti regij. Pogoja za prehod v rumeno fazo še nista izpolnjena.

Sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov namreč znaša 696 (včeraj 697). V naših bolnišnicah pa se zdravi 463 bolnikov (včeraj 438).

Cepljenje zaposlenih v parlamentu predvidoma v četrtek

V četrtek bodo začeli cepiti poslance in državne svetnike. Cepljeni bodo izključno s cepivom podjetja AstraZeneca. Do sedaj se je prijavilo 19 državnih svetnic in državnih svetnikov. "Ob tem poudarjamo, da so nekatere članice in člani državnega sveta že cepljeni ali bodo cepljeni kot druga prednostna skupina, npr. kot zdravstveni delavci, župani ipd," so sporočili iz državnega sveta. Na pojasnila državnega zbora še čakamo, so se pa morali zaposleni v parlamentu prav tako prijaviti, kdor želi prejeti cepivo.

Nove pošiljke cepiv

V Slovenijo je prispela nova pošiljka z 19.890 odmerki cepiva proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer in BioNTech, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V tem tednu pričakujejo še 4800 odmerkov cepiva AstraZenece. Od Moderne v tem tednu ni pričakovati dobave cepiv, je pa že v petek dobavila 12.000 odmerkov.

Kot so še navedli na NIJZ-ju, bodo cepivo Pfizerja v tem tednu uporabili za drugi odmerek cepljenja, na vrsti pa so starejši od 75 let. Kdaj bo v Slovenijo prišla prva pošiljka cepiva Johnson & Johnson, ki mu je Evropska agencija za zdravila dala zeleno luč v četrtek, še ni znano.

Dodatne dobave Pfizerjevega cepiva

Proizvajalec cepiva Pfizer BioNTech je napovedal večje dobave cepiva od načrtovanih. Podpisana je pogodba za 912.000 dodatnih odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech v drugem četrtletju.

Kot je poročal Radio Slovenija, to po navedbah Jelka Kacina, koordinatorja za cepljenje, pomeni več kot 100.000 dodatnih odmerkov na mesec.

Po državi se nadaljuje cepljenje prednostnih skupin, med drugim zaposlenih v šolstvu, v državnem zboru in na vladi.

Trenutno je po podatkih sledilnika za covid-19 z enim odmerkom cepljenih 174.223 ljudi, z dvema odmerkoma pa 83.801.

Pouk na daljavo na mariborski gimnaziji

V soboto so se cepili tudi zaposleni na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Kot je za MMC v nedeljo pojasnil ravnatelj Samo Repolusk, se je za cepljenje odločilo 70 odstotkov vseh zaposlenih.

"Pri polovici od cepljenih, gre za 13 zaposlenih, so stranski učinki takšni, da se ne čutijo zmožne za delo," je pojasnil Repolusk in dodal, da gre sicer za pričakovane stranske učinke ‒ povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine v mišicah. Na šoli so se zato odločili, da bo pouk v ponedeljek za vse dijake potekal na daljavo.

Repolusk je ob tem pojasnil, da so se v kolektivu že pred cepljenjem pogovorili o pričakovanih stranskih učinkih. Tudi dijaki so bili v petek obveščeni, da bo pouk v ponedeljek morda izveden na daljavo. Na šoli sicer pričakujejo, da bo pouk kmalu znova potekal v šolskih prostorih.

"Pričakujemo, da bodo stranski učinki pri večini izzveneli v ponedeljek," je dejal ravnatelj.