Vlada v Budimpešti namerava izredne razmere odpraviti do konca tedna. Parlament, v katerem ima večino vladajoča stranka Fidesz, je odpravo izrednih razmer potrdil s 192 glasovi za, nihče ni glasoval proti.

Madžarski parlament je 30. marca sprejel zakonodajo, s katero so izredne razmere ob pandemiji covida-19 podaljšali za nedoločen čas. S tem se je praktično odpovedal svojim pristojnostim do konca izrednih razmer.

Vlada je lahko odločala z odloki, za kar ni potrebovala potrditve parlamenta. Orban je v dveh mesecih in pol, kar je veljala nova zakonodaja, sprejel več kot 100 odlokov.

Vlada lahko mimo parlamenta razglasi krizo in sprejema odloke
Poslanci so danes poleg preklica izrednih razmer sprejeli tudi zakon, ki bo vladi omogočil, da brez soglasja parlamenta v primeru grožnje epidemije razglasi stanje zdravstvene krize.

To bo vladi tudi v prihodnje omogočilo vladanje z dekreti, prav tako za nedoločen čas. Nova zakonodaja tudi ohranja krizni štab, ki bo vodil priprave na morebitni drugi val epidemije covida-19.

V prvem glasovanju zakon ni dobil zadostne dvotretjinske podpore, saj se je opozicija vzdržala. V drugem glasovanju, ko je za potrditev zadostovala navadna večina, je bil zakon sprejet s 135 glasovi za, 54 proti in tremi vzdržanimi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Zakonodaja o izrednih razmerah predvideva tudi od enega do pet let zapora za tiste, ki bi širili lažne novice, ki bi vznemirjale javnost ali preprečevale ukrepanje oblasti.

Odprava izrednih razmer le "optična iluzija"
Več nevladnih organizacij je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP v skupnem sporočilu za javnost opozorilo, da je odprava izrednih razmer le "optična iluzija", saj bo Orbanova vlada v bistvu obdržala razširjene pristojnosti.

Madžarska zakonodaja o izrednih razmerah je naletela na številne kritike v Evropski uniji in madžarski opoziciji zaradi dušenja demokracije. Orban je v odgovoru na kritike poudarjal, da mu je vladanje z dekretom omogočilo hiter in učinkovit odziv na pandemijo. Na Madžarskem, ki ima deset milijonov prebivalcev, se je z novim koronavirusom okužilo več kot 4000 ljudi, okoli 560 jih je umrlo.

Začetek testiranja vseh prebivalcev Bergama

Sorodna novica Raziskava v Bergamu kaže, da ima pol ljudi protitelesa proti novemu koronavirusu

V epidemiji novega koronavirusa hudo prizadeto severnoitalijansko mesto Bergamo je začelo brezplačno testirati na vsebnost protiteles za novi koronavirus in jemati brise. Kampanjo pod geslom 50.000 testov za Bergamo je skupaj z zasebnimi podjetji in deželo Lombardijo začela mestna občina.

Najprej bodo testirali prebivalce v starosti od 18 do 64 let. Začeli bodo izvajati 50.000 testov na protitelesa in 20.000 brisov, s katerimi ugotavljajo vsebnost virusa. Od tega tedna bodo dnevno izvedeli po 2000 testov. "Prebivalcem Bergama – mesta, ki je v epidemiji plačalo visoko ceno – želimo povrniti zaupanje. Po zaslugi testov lahko odkrijemo še zadnje pozitivne primere," je dejal župan Giorgio Gori.

V Lombardiji, kjer leži tudi Bergamo, odkrijejo 85 odstotkov vseh novih okužb v Italiji. V deželi je trenutno okuženih še nekaj manj kot 16.000 ljudi, v bolnišnicah jih je nekaj več kot 2000, od tega le še 94 na intenzivni negi. V ponedeljek so iz Lombardije poročali o osmih smrtnih žrtvah, kar je najmanj od marca, še piše APA.

Avstrija dovolila vstop vsem državljanom EU-ja

Avstrija je nedavno odprla meje s sosednjimi državami, danes pa so odpravili omejitve vstopa za večino preostalih evropskih držav. Tako lahko v Avstrijo brez karantene od zdaj med drugim vstopajo državljani Italije, Hrvaške in Grčije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Še naprej pa morajo ob prihodu v Avstrijo potrdilo o neokuženosti z novim koronavirusom predložiti državljani Velike Britanije, Švedske, Španije, Portugalske, Srbije, Severne Makedonije in Rusije ali pa morajo v 14-dnevno karanteno.

Nekatere od držav, za katere je Avstrija odpravila omejitve za vstop, se še niso odločile za odprtje svojih meja. Malta bo tako svoje meje odprla s 1. julijem, Norveška je omejitve podaljšala do 20. avgusta. Omejitve še naprej veljajo tudi za potovanja na Finsko, Irsko in Dansko, poroča APA.

Francoski zdravstveni delavci zaradi razmer demonstrirajo

V več francoskih mestih, denimo v Montpellieru, Metzu in Marseillu, demonstrirajo zdravniki in drugi zdravstveni delavci zaradi napetih razmer v zdravstvenem sistemu. V prestolnici Pariz so sindikati in kolektivi sklicali protest pred ministrstvom za zdravje. Po vsej državi je napovedanih najmanj 220 shodov.

V Parizu in Nantesu je med shodi prišlo do izgredov, policija je morala posredovati s solzivcem. Izgredniki naj bi skušali ugrabiti sicer mirne proteste. "Nasilne skupine hočejo zmotiti mirne proteste zdravstvenih delavcev," je sporočila policija.

Med epidemijo covida-19 je zdravstveni sistem v Franciji dosegel meje svojih zmogljivosti. Zdravstveni delavci zdaj med drugim zahtevajo boljše plačilo, od bolnišnic pa, da se ne potegujejo le za dobiček. Premier Edouard Philippe je zdravstvenim delavcem že obljubil dvig plač. Vlada je tudi napovedala reformo zdravstvenega sistema.