Kanclerka je v pogovoru za televizijo ARD jasno zavrnila vse načrtovane omilitve protikoronskih ukrepov in namesto tega močno pritisnila na zvezne dežele, da naj potegnejo "nujno zavoro" in uvedejo še strožje omejitve. Nakazala je, da bi lahko vajeti prevzele tudi zvezne oblasti, če se deželne ne bodo ustrezno odzvale.

"Zdaj moramo s skrajno resnostjo uresničiti dogovorjene ukrepe. In nekatere zvezne dežele to počnejo, druge pa še ne," je ugotovila. Če se to tudi tam ne bo zgodilo "v nekem doglednem času", bomo morali premisliti, kako bi se lahko to uredilo na zvezni ravni, je nadaljevala. "To je moja prisega na položaju, to je moja dolžnost," je poudarila in dodala, da ne bo le gledala, kako bo število okužb naraščalo proti 100.000 dnevno.

Policijska ura se zdi učinkovit korak
O vsem tem sicer še razmišlja in dokončne odločitve še ni sprejela, poleg tega pa bi za vse tovrstne odločitve potrebovala podporo obeh domov nemškega parlamenta. Glavno vodilo za zdaj ostaja, da morajo zvezne in deželne oblasti delovati skupaj. "Drug brez drugega ne moremo ničesar skleniti," je dejala, a dodala tudi, da po zakonu morajo zajeziti epidemijo, in tega za zdaj ne počnejo. Med mogočimi ukrepi je kanclerka med drugim navedla omejitve izhoda, pri čemer se ji zdi policijska ura učinkovit korak, poleg tega pa dodatne omejitve stikov in strategija čim bolj množičnega testiranja.

Lindner: Merklova bi morala povedati, kakšni so njeni predlogi
A opozicija in nekateri mediji so v ponedeljek Merklovi očitali, da nima načrta, kako se spopasti z epidemijo. "Merklova bi morala stopiti pred parlament in povedati, kako vidi položaj in kakšni so njeni predlogi," je bil kritičen Christian Lindner, vodja opozicijske liberalne stranke Svobodni demokrati. Časnik Der Spiegel pa je ocenil, da je Merklova v intervjuju pokazala, da nima načrta, kako se bolje spopasti s pandemijo.

Ministrski predsednik Bavarske Markus Söder je prav tako za televizijo ARD dejal, da si lahko predstavlja, da bi nemške zvezne oblasti prevzele več pristojnosti v svoje roke z vidika zakonodaje za zajezitev epidemije ter dežele prisilile k spoštovanju jasnih pravil. Sam je za to odprt in bi to podprl. Glede policijske ure, konkretno, ki na Bavarskem že velja, je dejal, da te na zvezni ravni po obstoječih pravilih ni mogoče uvesti, a če bi se kanclerka odločila za spremembo pravne podlage, bi tudi tu imela njegovo podporo.

Helge Braun: Smo v najnevarnejši in odločilni fazi pandemije
Vodja kabineta Merklove Helge Braun je medtem v pogovoru za nedeljsko izdajo časopisa Bild posvaril, da je Nemčija v "najnevarnejši" in obenem odločilni fazi pandemije. Če jim ne bo uspelo v nekaj tednih zajeziti širjenja okužb, se bo namreč močno povečala nevarnost razvoja novih mutacij virusa, ki bodo odporne na obstoječa cepiva proti covidu-19. "Potem bomo potrebovali nova cepiva in potem bomo morali spet na novo začeti cepiti," je dejal. Možnost ponovnih počitnikovanj in potovanj, kot je še povedal, vidi šele letos avgusta.

Poziv politiki, naj ne pusti na cedilu zaposlenih v bolnišnicah
Prav tako so zdravniki z oddelkov za intenzivno nego v nemških bolnišnicah pozvali k hitremu ukrepanju oziroma dvotedenskemu strogemu zaprtju države, saj bodo ti oddelki sicer že kmalu preobremenjeni, poroča nemški Deutsche Welle. "Politike prosim, naj ne pustijo na cedilu zaposlenih v bolnišnicah," je opozoril vodja nemškega združenja za intenzivno nego in urgentno medicino (DIVI) Christian Karagiannidis in zavrnil kakršno koli sproščanje omejitev. Voditelji zveznih in deželnih oblasti so se na sestanku ta mesec strinjali, da bodo potegnili "nujno zavoro" ter predvsem omejili gibanje, tudi s policijsko uro, ter ustavili postopno odpiranje gospodarstva tam, kjer bo bo sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev presegla 100. Zdaj je ta že pri 130 (za primerjavo: v Sloveniji 320), število okužb pa je naraslo na okoli 20.000 dnevno. Že dogovorjena ustavitev javnega življenja med podaljšanimi velikonočnimi prazniki je medtem padla v vodo.

Razlike med deželami: Saška načrtuje odpiranje po velikonočnih praznikih
A v skladu z nemškim federalnim sistemom je zadnja odločitev še vedno v rokah posameznih dežel in nekatere – predvsem tiste, kjer epidemiološka slika še ni tako slaba – ukrepov ne zaostrujejo, ampak jih nasprotno sproščajo. Saška na primer celo načrtuje testno popolno odpiranje javnega življenja po velikonočnih praznikih ob hkratnem množičnem testiranju ljudi na novi koronavirus.

Madžarska: Več kot 20.000 smrtnih žrtev

Medtem pa iz Madžarske sporočajo, da je epidemija novega koronavirusa zahtevala več kot 20.000 smrtnih žrtev. V zadnjem dnevu so prešteli 189 smrti zaradi covida, od začetka epidemije pa 20.161. Do zdaj so v državi, ki ima nekaj manj kot 10 milijonov prebivalcev, potrdili več kot 641.100 okužb, od tega 7263 v zadnjem dnevu. Aktivnih okužb imajo na Madžarskem okoli 221.000. V bolnišnicah se trenutno zdravi 12.291 covidnih bolnikov, od tega jih 1497 potrebuje pomoč pri dihanju.

Bolnišnice so na robu zmogljivosti
Bolnišnice so tako že na robu zmogljivosti, svarijo v združenju zdravnikov. Pojasnili so, da se povprečna starost ljudi, ki zbolijo za hudo obliko covida, znižuje. "V nekaterih bolnišnicah ljudi, starih od 65 do 70 let, sploh ne morejo priključiti na naprave za pomoč pri dihanju, saj so oddelki za intenzivno nego popolnoma zasedeni z mlajšimi," so poudarili.

Poljska: Cilj je cepiti najmanj deset milijonov ljudi do konca junija

Poljska namerava do konca junija proti covidu-19 cepiti najmanj deset milijonov ljudi, je sporočil vladni tiskovni predstavnik Piotr Mueller. "Mislim, da bo številka še višja, ampak raje ostajam previden," je dejal na javni televiziji. Doslej je bilo na Poljskem cepljenih 3,86 milijona ljudi. Skoraj dva milijona jih je cepljenih z dvema odmerkoma. Ima pa Poljska približno 38 milijonov prebivalcev. Država se sicer spopada z novim valom okužb z novim koronavirusom. V zadnjih dneh odkrijejo okoli 30.000 novih okužb dnevno. To že povzroča velike težave v zdravstvu, kjer primanjkuje postelj v bolnišnicah, medicinskih ventilatorjev in zdravstvenega osebja. Veliko bolnikov že premeščajo v druge bolnišnice, iz bolj prizadetih regij v manj prizadete.

BiH: Največ smrtnih žrtev covida-19 od začetka epidemije

V Bosni in Hercegovini je v zadnjem dnevu v povezavi s covidom-19 umrlo 93 ljudi, kar je največ od začetka epidemije pred približno enim letom. BiH je ena od držav z najvišjo smrtnostjo zaradi covida-19 na svetu. Na 100.000 prebivalcev je za posledicami covida-19 namreč umrlo 187 ljudi. Država opaža porast števila novih okužb. Širjenja okužb niso ustavili niti razmeroma strogi omejitveni ukrepi, ki veljajo po skoraj celotnem BiH-u. Med drugim so zaprti gostinski obrati, v Federaciji BiH velja tudi nočna prepoved gibanj.

Nizozemska: Več cerkva kljubuje zaprtju

Del vernikov na Nizozemskem kljubuje strogim ukrepom za zajezitev pandemije covida-19, ki so jih uvedle tamkajšnje oblasti. V več cerkvah so tako v nedeljo maše darovali kot običajno, novinarje, ki so o tem poročali, pa so verniki ponekod napadli. Na Nizozemskem oblasti nimajo pristojnosti, da bi omejile zbiranja verskim skupnostim. Nizozemska ustava vladi prepoveduje prepoved zbiranja za verske skupnosti. Večina cerkva se je kljub temu odločila za upoštevanje vladnih ukrepov in je število ljudi na bogoslužjih omejila na največ 30.