Od oktobra so objavili pet nekajminutnih videoposnetkov, v katerih so se lotili različnih vidikov epidemije, od primerjave gripe in covida-19 do uporabe vitamina D.

"To idejo smo imeli že aprila, da bi namreč na preprost in razumljiv način izobraževali ljudi glede vprašanj, povezanih z epidemijo, predvsem ker se širijo razne teorije zarot in pomisleki. Zdaj pa je prišla z več strani hkrati pobuda za tovrstne videe, tako s strani Mladih zdravnikov, povezali smo se z Zdravniško zbornico in odlično režiserko Kayo Tokuhisa," je ozadje projekta za MMC pojasnila Sanja Zupanič, članica ekipe Mladih zdravnikov. "V zdravniških vrstah je bila res potreba, da se odzovemo na vse te dezinformacije, ki krožijo, in poskusimo biti čim bolj razumljivi in tudi čim bolj privlačni za občinstvo na družbenih omrežjih. Ugotovili smo, da z znanstvenimi članki in strokovnimi razpravami ne moremo doseči javnosti na družbenih omrežjih. Na drugi strani so namreč zelo spretni promotorji teorij zarote, ki svoj posel na dužbenih omrežjih obvladajo."

Zakaj se pojavlja toliko različnih teorij in pomislekov in kako nanje gledajo zdravniki? "Trenutne razmere, ko se dogaja celemu svetu nekaj, kar se že dolgo ni zgodilo, ko je nekaj nepredvidljivega, ko ne vemo, kaj bo, koliko časa bo trajalo, ko ne vemo, kaj je najpametneje narediti, so za mnoge zelo težke. Ko smo v taki težki situaciji, je včasih lažje vklopiti neke psihološke obrambne mehanizme in eden takih je tudi zanikanje," pravi sogovornica. "S tem lažje živiš, če rečeš, da ni tako hudo, da vsi pretiravajo, da je to svetovna zarota. Mislim, da je to predvsem obramba ljudi, ki se ne zmorejo spopasti z realnostjo. To so tudi ljudje, ki morda zaradi pomanjkanja informacij ne razumejo razsežnosti težave, ne razumejo matematičnih principov epidemije, zaradi katerih je treba ukrepati zgodaj, ne razumejo, zakaj ni pametno, da bi bili v tej situaciji lahkomiselni in bi dopustili nenadzorovano širjenje novega virusa." O odzivu med kolegi pravi, da najbolj obremenjeni zdravniki nimajo časa spremljati teh teorij, ker so preveč zaposleni z delom in nimajo časa, da bi po 12 urah dela na Facebooku brali teorije zarote.

O vsaki temi razmislijo, kdo bi bil najboljši sogovornik. "Če je vprašanje laboratorijske diagnostike, je bilo logično, da smo povabili kolegico, ki je specializantka klinične mikrobiologije. Za pogovor o vitaminu D smo se obrnili na Darka Siuko, specialista gastroenterologije, ki je tesno sodeloval pri pripravi priporočil o uporabi vitamina D in ima o slednjem med mladimi zdravniki največ znanja. Naštudiral je vso literaturo od A do Ž. O razmerah na najbolj obremenjenih intenzivnih enotah smo povprašali kolege, ki tam delajo in dežurajo ter so trenutno obremenjeni od 70 do 80 ur na teden," našteje izbiranje sogovornikov.

Pri izbiri tem so spontani, skušajo slediti trenutnemu dogajanju. "Sredi oktobra, ko smo se lotili snemanja, je bil eden glavnih pomislekov med koronaskeptiki, da so bolnišnice prazne in da vse skupaj ni problem. Zato smo kot enega prvih videov posneli, zakaj gripa ni isto kot korona v epidemiološkem smislu, v smislu obremenitve zdravstva. Zdaj se pojavljajo dvomi o pravilnosti izidov PCR-testov in smo se lotili te teme," pojasnjuje sogovornica in dodaja, da si prizadevajo, da bi tovrstna snemanja nadaljevali tudi v prihodnje.

1. Čemu panika?

Žiga Martinčič, specializant infektologije: Med epidemijo se je veliko govorilo o primerjavah z gripo. Če smo prejšnje epidemije gripe prestali brez dodatnih ukrepov, zakaj so zdaj potrebni vsi ti ukrepi!? Kot infektolog lahko rečem, da vsako epidemijo gripe vzamemo zelo resno, ker zelo obremeni zdravstveni sistem. Že takrat delamo na vrhu zmogljivosti, dobiti moramo dodatne kadre, dodatne prostore. Že to kaže, da je zdravstveni sistem zelo preobremenjen. Če pa primerjamo novi koronavirus z gripo 2019/2020, je bilo do sredine februarja zaradi gripe hospitaliziranih okoli 750 ljudi, v enotah intenzivne enote 45. Danes (23. oktobra) je že skoraj 400 ljudi v bolnišnici zaradi covida-19, na intenzivni enoti jih je več kot 60. Zavedati se moramo, da so te številke takšne kljub preventivnim ukrepom, med epidemijo gripe jih ni bilo. Tu se vidi razlika, da je koronavirus precej bolj nalezljiv in da v večjem deležu povzroča težjo bolezen, ki terja zdravljenje v bolnišnici ali celo v enoti intenzivne nege.

Več v posnetku.

2. Bolnišnice so prazne! Virus ne obstaja!

David Zupančič, specializant infektologije: Med znanci sem dobil nekaj pozivov in komentarjev, da se ljudje, ki delamo z novim koronavirusom, premalo izpostavljamo na družbenih omrežjih, da je tam veliko komentarjev tistih, ki s tem ne delajo in ki bi jih morali "popraviti". Moram povedati iskreno – naš svet se trenutno vrti samo okoli te bolezni. Infektologi dežuramo dva- ali trikrat na teden, ob koncu tedna, ponoči. Obremenitve so zelo velike, delamo s hudo bolnimi ljudmi. Iskreno rečeno, nimamo energije, mogoče bolj izhajam iz sebe, ampak verjamem, da bi se kolegi strinjali, da bi prišli domov in šli na splet brat komentarje, ki niso prošnje za mnenje, ampak so bolj komentarji v smislu: 'Bolnišnice so prazne, virus ne obstaja.' Ne vem, od kod izvirajo, upam, da iz nekih stisk. Nimaš moči, da po takih izmenah, v katerih se boriš za življenja praktično vsak dan, bereš te reči in skušaš nekomu razložiti, prosim, verjemi, borimo se za vsakega bolnika. Preprosto ne gre. Vsi se zavedamo, da se v tem času govori skoraj samo o novem koronavirusu, veliko se širi mnenj, verjetij, ki izhajajo iz stisk v tem času. Verjamem, da nihče ni načrtno zloben, seveda pa moramo vedeti, da smo za to, kar povemo, odgovorni.

Več v posnetku.

3. Naj jemljem vitamin D?

Darko Siuka, specialist gastroenterologije: Zdravniki različnih specialnosti vse od začetka epidemije na vse pretege iščemo možne rešitve, kako zmanjšati umrljivost in obolevnost za novim koronavirusom. Objavljene so bile številne študije, kar 50, večinoma res retrospektivne, opazovalne, a so visoko nakazovale močno povezanost med ravnjo vitamina D in posledicami covida-19. Randomizirana, pilotna študija iz Španije pa je pokazala, da tisti, ki dobijo vitamin D dovolj zgodaj, lahko z njim preprečijo prehod kritičnosti v višje stanje in potrebo po intenzivnem zdravljenju. 50 bolnikov je dobilo vitamin D, 26 pa ne, računalnik je določil, kdo ga dobi in kdo ne. Intenzivno zdravljenje je potreboval eden izmed 50, ki so dobili vitamin D, na drugi strani pa polovica, ki ni dobila vitamina D, preostala terapija je bila enaka.

Kakšen je potreben odmerek vitamina D? Od septembra do aprila, ko z UV-žarki vitamina ne moremo tvoriti v koži, ga moramo vnesti s hrano. V slovenski prehrani je vitamina D izredno malo. Nekatere države, kot so skandinavske, imajo strategijo bogatitve mlečnih izdelkov umetno z D3, pri nas tega ni. Ribe severnih morij bi imele nekaj vitamina, ampak bi bilo treba zaužiti približno 0,5 kg lososa na dan, da bi zaužili nekje 2000 enot, kar bi se v tem obdobju priporočalo. Mi dejansko na eni strani za preventivo v tem obdobju priporočamo med 1000 in 2000 enot na dan, tistim, ki poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu, med njimi so starejši, pa svetujemo tak vnos celo leto.

Skupine, pri katerih bomo previdni pri jemanju vitamina D: tisti, ki imajo povišane vrednosti kalcija in nekatere granulamutoze. Kateri pripravek? Kapsule, tablete, kapljice, pršilo, vseeno je, pomembno je, da je približno od 1000 do 2000 enot v enem odmerku na dan.

Več v posnetku.

4. Sem mlad in zdrav. Saj mi covid-19 nič ne more!

Žiga Martinčič, specializant infektologije: Zdaj že nekaj časa poznamo covid-19, vsega še ne vemo, ugotavljamo pa, da se pojavljajo dolgoročne posledice bolezni. Premalo se govori, da tudi pri mlajših bolnikih in asimptomatskih lahko ostanejo posledice. Vedno več se ugotavlja, da se pojavljajo posledice pozneje, npr. s prizadetostjo srčne mišice, da lahko pridejo na novo nastali simptomi srčnega popuščanja ali srčnega ritma. Zelo pomembno je tudi, da se pri koronavirusni bolezni zelo poudarjeno strjuje kri, prihaja do krvnih strdkov, kar lahko vodi v nastanek srčnega infarkta ali možganske kapi ali drugih strdkov, v smislu venskih tromboz. To opažajo tako pri mladih kot starih ljudeh.

David Zupančič, specializant infektologije: Virus je nov, vedeti moramo, da o poznih posledicah še ne vemo veliko. Kar vemo, so izkušnje raziskovalnega sveta in naše izkušnje iz prvega vala. V veliki količini navajajo relativno podobne težave, ki se lahko vlečejo več tednov oz. več mesecev, predvsem v smislu padca fizične zmogljivosti, mnogo manj so športno dejavni kot prej. Navajajo izpadanje las, kar je zanimiv, za zdaj nepojasnjen simptom, in dolgo trajajoče težave s kašljanjem. Poudarjam, da to niso samo stari, srčni bolniki, ampak tudi mnogo mladih, ki jih je to presenetilo, ker so bili blago bolni.

Več v posnetku.

5. PCR-testi lažejo

Anja Šterbenc, specializantka klinične mikrobiologije: Verižna reakcija s polimerazo ali – kakor jim rečemo na kratko – PCR je molekularna metoda, ki jo najpogosteje uporabljamo v mikrobiološki diagnostiki. S to metodo lahko dokažemo različne viruse, bakterije, glive, pa tudi nekatere zajedavce. To je izjemno zanesljiva metoda, s katero imamo že dolgoletne izkušnje, in je zaradi svojih odličnih značilnosti najprimernejša metoda v tem trenutku za dokazovanje aktivnih okužb s Sars-Cov-2, namreč sami testi so izredno občutljivi, zaznamo lahko že zelo majhne količine virusa v vzorčkih. Žal moram razočarati razne zagovornike teorij zarot, da s temi testi detektiramo kar katero koli DNA oz. RNA v vzorcih. To ne drži. Testi so zasnovani tako, da v bistvu detektirajo samo specifičen odsek, ki je unikaten za Sars-Cov-2. To zagotovimo, da uporabimo posebno fluoroscentno označeno lovko, ki se veže samo na tarčno zaporedje in kombinacijo oligonukleotidnih začetnikov, ki nalegajo v to tarčno zaporedje in s tem omogočijo polimerazi, da pomnoži ta odsek do te mere, da zaznamo fluorescenco, kar pomeni, da je rezultat reakcije pozitiven. Če pa v vzorcu ni dednega materiala Sars-Cov-2, pa se ti oligonuklet in lovke ne morejo nikamor vezati, ni fluroscenten in rezultat je negativen. Tako da imamo v bistvu dvojno varovalo, da ne pride do nespecifičnega pomnoževanja. Zaradi tega ne moremo v vzorcih zaznati drugih podobnih koronavirusov, kot so sars, mers ali drugi človeški prehladni virus, in zagotovo ne moremo dokazati virusa gripe, ker je tako različen.