V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije so opozorili, da so timi v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so bili že pred marcem letos kadrovsko podhranjeni, povsem na koncu z močmi. Od vlade in obeh resornih ministrstev pričakujejo konkretne rešitve. Dodatek, kot je predviden v petem protikoronskem zakonu, je po njihovem mnenju premalo.

Kot so zapisali, so njihovi člani kljub zaščitni obleki izpostavljeni velikanskemu tveganju za okužbo, delo v popolni zaščitni opremi pa je zahtevno in izčrpavajoče. Zaradi epidemioloških razmer so prilagodili svoje dopuste, prilagajajo svoje socialno življenje v prostem času in se odpovedujejo mnogo bolj kot preostali prebivalci Slovenije.

Nujen je čimprejšnji sprejem kadrovskih standardov in normativov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, pravijo. Že pred tedni so na pristojne naslovili tudi zahtevo po zagotovitvi sredstev za izplačilo dodatka za delo v tveganih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor.

Gre za dodatek v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače. Zaposlenim je pripadal v času, ko je bila razglašena epidemija. V sindikatu opozarjajo, da so bili socialnovarstveni in javni zdravstveni zavodi na začetku julija razglašeni kot ogrožena območja zaradi nalezljive bolezni covid-19, zato menijo, da bi morali biti zaposleni do njega upravičeni še naprej.

Vlada jim v tem delu ni prisluhnila, je pa v predlogu petega protikoronskega zakona predvidela dodatek za neposredno delo z bolniki oziroma uporabniki s covidom-19, in sicer v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače. Dodatek bo pri izvajalcih na področju socialnega varstva recimo pripadal zaposlenim, ko delajo v sivih in rdečih conah. Zaposleni, ki bodo zaradi nujnih delovnih potreb razporejeni k drugemu izvajalcu, pa bodo dobili dodatek v vrednosti 20 odstotkov urne postavke osnovne plače.

V sindikatu zdravstva in socialnega varstva menijo, da je "opredelitev (prenizkega) dodatka zgolj za delo v sivih in rdečih conah" premalo za dosego cilja ohraniti zaposlene na najbolj izpostavljenih in obremenjenih delovnih mestih.

Že v preteklih dneh so tudi v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije pristojne pozivali k reševanju kadrovske problematike in primernemu vrednotenju vseh poklicev zdravstvene nege. Ustrezno nagrajevanje najbolj izpostavljenih zaposlenih v zdravstvu pričakujejo tudi zdravstveni sindikati konfederacije Pergam. Danes so podporo prizadevanjem sindikatov s področja zdravstvene nege izrazili tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Ministrstvo za zdravje napoveduje enakopravno obravnavo vseh poklicnih skupin

Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se zavedajo pomena dialoga z vsemi deležniki na področju zdravstva. Kot so pojasnili za STA, se bo ministrstvo dogovarjalo z vsemi sindikati in tako zagotovilo, da bodo vse poklicne skupine enakopravno obravnavane.

"Pred kakršno koli spremembo na področju pravic in urejanja kadrovske problematike bodo vsi socialni partnerji v zdravstvu imeli možnost, da izrazijo svoja stališča in predlagajo rešitve. Ministrstvo za zdravje je odprto za vse konstruktivne predloge, ki bodo pripomogli k izboljšanju našega javnega zdravstvenega sistema," so še zapisali.

Šest odstotkov pozitivnih testov

V sredo je bilo po 2899 opravljenih testiranjih potrjenih 175 primerov okužbe z novim koronavirusom. V slovenskih bolnišnicah je hospitaliziranih 86 ljudi, od tega se jih 15 zdravi na oddelkih za intenzivno nego.

Umrla sta dva bolnika s covidom-19. V sredo je delež pozitivnih testov znašal šest odstotkov. Dnevni rekord potrjenih okužb je bil v Sloveniji sicer zaznan v torek, ko so bile potrjene 203 okužbe z novim koronavirusom.

Po 175 okužbah v sredo je skupno število potrjenih primerov naraslo na 5865‬. Do zdaj je bilo opravljenih 228.397 testiranj.

V sredo sta umrla dva bolnika s covidom-19, skupno število je naraslo na 152.

Po zadnji oceni NIJZ-ja je v državi trenutno 1807 aktivnih primerov okužbe.

Po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje se v slovenskih bolnišnicah zdravi 86 bolnikov s covidom-19 – 16 ljudi je uspešno prestalo bolnišnično zdravljenje, 18 bolnikov s covidom-19 pa je bilo hospitaliziranih na novo. Zdravljenje v enotah za intenzivno nego trenutno potrebuje 15 bolnikov, kar je eden manj kot dan pred tem.

Največ okužb pri ljudeh, starih od 35 do 54 let

Največ okužb je bilo v sredo potrjenih med ljudmi, starimi od 35 do 44 let, pri katerih so epidemiologi našteli 41 primerov, z 39 potrjenimi primeri pa sledi starostna kategorija od 45 do 55 let. V starostni skupini od 25 do 34 let je bilo v sredo potrjenih 29 okužb, 21 pozitivnih primerov pa je bilo pri tistih med 55. in 64. letom starosti.

V mlajših generacijah je bilo potrjenih 20 okužb (pet pri otrocih med 5. in 14. letom starosti, 15 pa v starostni skupini od 15 do 24 let). Med starejšimi od 65 let je bilo potrjenih 25 okužb – 12 v starostni kategoriji od 65 do 74 let, pet v starostni skupini od 75 do 84 let, osem okužb pa so epidemiologi potrdili pri starejših od 85 let.

V torek so okužbe z novim koronavirusom potrdili v 72 občinah, največ znova v Ljubljani (20). V Kamniku so odkrili 11 primerov, v Mariboru in Domžalah pa po sedem. Najvišji delež trenutno okuženih je še vedno v občini Črna na Koroškem (1,219 odstotka), sledijo pa ji Log - Dragomer (0,493 odstotka), Mežica (0,421 odstotka) in Pivka (0,389 odstotka).

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Koroška ostaja žarišče

Število okuženih z novim koronavirusom v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, ki je trenutno eno največjih žarišč okužb z novim koronavirusom v Sloveniji, je še nekoliko naraslo. Skupno so do zdaj okužbo potrdili pri 58 uporabnikih in 21 zaposlenih.

S precejšnjo kadrovsko stisko se zaradi potrjenih okužb med zaposlenimi in izdanih karanten spopadajo tudi v Zdravstvenem domu (ZD) Ravne na Koroškem. Potrdili so namreč skupno deset okužb pri zaposlenih v patronažni službi in psihohigienskem dispanzerju, izdanih pa je bilo več kot 20 karantenskih odločb, je za STA povedal direktor ZD Ravne Stanislav Pušnik.

Umirjanje stanja v Domu Danice Vogrinec

V zadnjem tednu dni so v mariborskem Domu Danice Vogrinec opravili skupno 340 testiranj na okužbo z novim koronavirusom ter pri tem potrdili dve novi okužbi pri stanovalcih in eno novo okužbo pri zaposlenih. Po ocenah direktorja Marka Slaviča je to nov dokaz, da so v tem domu za starostnike zajezili širjenje tega virusa.

"Ob uspehu pri omejevanju širjenja epidemije, ki je posledica vseh sprejetih ukrepov in enormnega truda in naporov zaposlenih sodelavcev, se vsem stanovalcem in svojcem iskreno zahvaljujemo za vso podporo in dobre misli, ki smo jih iz vseh koncev prejemali v zadnjem obdobju," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal Slavič.

"Verjamemo, da bodo naša skupna prizadevanja kmalu pripeljala do trenutka, ko bomo ponovno zaživeli dostojanstveno življenje, ki si ga zaslužimo tako stanovalci kot tudi zaposleni," je dodal. Okužbe z novim koronavirusom v Domu Danice Vogrinec Maribor so se pojavile na začetku septembra v enoti na Taboru, kjer biva okoli 200 starejših. V naslednjih dneh je število potrjeno okuženih skokovito raslo, zadnja dva tedna pa se razmere umirjajo.

V rdeči coni doma je trenutno skupno 37 stanovalcev z novim koronavirusom, eden stanovalec pa se zdravi v UKC-ju Maribor. Pet stanovalcev s covidom-19 je umrlo.

V domu znova poudarjajo, da je bila povprečna umrljivost v zadnjih petih letih od januarja do septembra 50,4, medtem ko je v enakem obdobju letos umrlo 48 ljudi.

UKC Ljubljana v ureditev prostorov za sivo cono in dela urgence

Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana se loteva preurejanja objekta nekdanjega zavoda za varstvo pri delu, ki se nahaja nasproti pediatrične klinike, v t. i. sivo cono za obravnavo bolnikov z novim koronavirusom. Objavljen je javni razpis za gradbena in obrtniška dela, objekt bi bil lahko pripravljen še pred koncem leta. Siva cona v pritličju objekta ob Bohoričevi ulici bo namenjena obravnavi pacientov, ki imajo poleg akutne bolezni še sum na covid-19, so pojasnili v UKC-ju. V pritlični etaži bo devet izolirnih bolniških sob z lastnimi toaletnimi prostori in štiri bolniške izolirne sobe s stalnim nadzorom, namenjene bolnikom, ki so v nekoliko slabšem zdravstvenem stanju.

Poleg izolirnih bolniških sob bodo urejeni vsi dodatni prostori, na primer za preoblačenje zaposlenih v osebno varovalno opremo, čisti in umazani prostori ter prostori za osebje. Bolniki bodo v sivi coni nameščeni od nekaj ur do enega dneva, odvisno od časa, potrebnega za rezultate testiranja na okužbo z novim koronavirusom in drugih preiskav, potrebnih za opredelitev akutne bolezni. Po znanih rezultatih testiranja bodo bolnike ustrezno premestili v nadaljnjo bolnišnično obravnavo.

Kot so pojasnili v UKC-ju Ljubljana, bo objekt namenjen pretežno enodnevni bolnišnici. V drugi fazi obnove načrtujejo v zgornjih etažah urediti tudi prostore za dnevno bolnišnično obravnavo hematoloških bolnikov in bolnikov po transplantaciji, ki so že dlje časa brez primernih prostorov. V teh prostorih so predvidene tudi ambulante ter prostori, kjer bodo lahko bolnikom aplicirali kemoterapije in podobno. Za dostop v zgornje etaže bo z zunanje strani objekta urejeno ločeno stopnišče in ločeno dvigalo. Dostop v sivo cono v pritličju objekta pa bo urejen neposredno skozi urgenco v pritličju glavnega objekta UKC-ja.

Nov namen bodo dobili tudi kletni prostori. Tam bodo uredili ambulante za dežurno službo Zdravstvenega doma Ljubljana. Ta trenutno deluje v sklopu splošne nujne medicinske pomoči v prostorih urgence UKC-ja Ljubljana, vendar zdajšnji prostori ne zadoščajo za ustrezno obravnavo bolnikov v času povečanega števila respiratornih okužb, so pojasnili.

Prostori v pritličju objekta bodo po pojasnilih ljubljanskega UKC-ja v prvi fazi namenjeni vsem urgentnim oddelkom. Pozneje bodo namenjeni sprejemom bolnikov z urgence, za katere ni mogoče takoj zagotoviti prostora na drugih bolniških oddelkih. S tem bi rešili težave s prostorom za nameščanje bolnikov s sumom na nalezljive bolezni, bolnikov, ki so kolonizirani z odpornimi bakterijami, oz. za nameščanje bolnikov, ki še čakajo na napotitev na specializirane oddelke, v primerne prostore.