Minister za zdravje Janez Poklukar je ob obisku Rdečega križa Slovenije v Mariboru državljane znova zaprosil, da se udeležijo cepljenja proti covidu-19. Glede morebitnih novih ukrepov ob vnovičnem povečevanju števila okužb je minister potrdil, da je strokovna skupina v ponedeljek pripravila odloke za vlado, o katerih pa ni želel govoriti, dokler ti ne bodo potrjeni.
"Ta trenutek skrbimo za to, da široko uveljavimo sistem preboleli, cepljeni, testirani (PCT), kako bo v prihodnje, pa za zdaj še težko komentiram," je na vprašanje o tem, ali morda razmišljajo zgolj še o sistemu PC, odvrnil Poklukar. Zatrdil je, da za zdaj brezplačna hitra testiranja ostajajo.
V ponedeljek je sicer ob 1846 opravljenih PCR-testih, s katerimi je bilo potrjenih 84 okužb, 25.531 ljudi v ponedeljek opravilo hitro testiranje.
Po podatkih vlade je v bolnišnicah 39 bolnikov s covidom-19, dva manj kot dan pred tem. Zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego potrebuje deset bolnikov. Ponedeljek je minil brez smrti covidnih bolnikov.
Na 100 tisoč prebivalcev je bilo v zadnjih 14 dneh potrjenih 28 primerov okužb, sedemdnevno povprečje okužb pa znaša 59.
Po zadnjih podatkih NIJZ-ja je s prvim odmerkom cepljenih dobrih 850 tisoč ljudi, z vsemi potrebnimi pa dobrih 734 tisoč. Precepljenih je dobrih 35,2 odstotka prebivalstva.
Največ okuženih med mladimi, velik tudi delež vnesenih okužb
Kot je na vladni novinarski konferenci opozorila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager, je bil velik delež okužb v zadnjem tednu potrjen pri tistih, ki se vračajo iz tujine. Povečuje se tudi delež vnesenih skupkov, ko ljudje po vrnitvi domov okužijo tudi svoje domače in prijatelje. "Največji delež vnesenih okužb je iz Španije, nekaj malega tudi iz Hrvaške, drugi primeri so posamični," je pojasnila Čakš Jager.
Trenutno je največji delež okuženih v starostni skupini od 15 do 24 let. V višjih starostnih skupinah, kjer je delež precepljenih največji, je število okuženih po besedah Čakš Jager zelo majhno. "Med stanovalci DSO-jev in drugimi starejšimi prebivalci se posamezni primeri okužbe pojavljajo predvsem pri tistih, ki niso cepljeni, zbolevajo pa tudi tisti, ki so imunsko oslabljeni. Vendar ti poteki bolezni v praktično vseh primerih ne predstavljajo neposrednega ogrožanja zdravja teh ljudi," je dejala.
Širjenje koronavirusne različice delta
V ponedeljek strokovna svetovalna skupina dodatnih ukrepov ni uvedla, je pa na razširjenem sestanku tudi s predstavniki nekaterih ministrstev razpravljala o epidemičnih razmerah, za katere je že značilno širjenje različice delta, ki se je v primerjavi s prejšnjim tednom več kot podvojila in postaja prevladujoča.
"Po podatkih Inštituta za mikrobiologijo je bilo v njihovih vzorcih že prejšnji teden 41 odstotkov različice delta, medtem ko je bil v nacionalnih laboratorijih ta delež še pod desetimi odstotki. Zdaj pa je nekje med 20 in 28 odstotki," je za Radio Slovenija povedala vodja strokovne svetovalne skupine Mateja Logar.
Poziv k premišljenemu vedenju po vračanju z množičnih dogodkov
Po preliminarnih testih kaže, da so tudi dijaki, ki so se okuženi vrnili z maturantskega izleta v Španiji, zboleli za koronavirusno različico delta. Skupno so med dolenjsko in gorenjsko skupino dijakov, ki sta se iz Španije vrnili ločeno, do vključno nedelje epidemiologi potrdili 154 okužb, ob tem pa še 51 drugotnih okužb. Rezultati sekvenciranja vzorcev za dolenjsko skupino, v kateri je bilo potrjenih 122 okužb, bodo sicer predvidoma znani ta teden. Stroko skrbi predvsem, da se bo različica delta širila na starejše in bolj ogrožene skupine, ki še niso cepljene.
"Pomembno je, da se ljudje, ko prihajajo z množičnih dogodkov in druženj, zavedajo, da to predstavlja večjo nevarnost za širjenje okužbe in da se odgovorno vedejo, predvsem ko pridejo domov, in da tako s svojim načinom življenja ne ogrožajo svojih starejših svojcev in drugih starejših," je na vladni novinarski konferenci dejala Nuška Čakš Jager.
Ob informacijah, da naj bi se nekateri dijaki iz Španije vrnili brez predhodnega testiranja, je Čakš Jager opozorila, da je prehod čez mejo po odloku stvar mejnih karanten policije. "Kako so dijaki prišli čez mejo, je vprašanje za organizatorja in druge institucije. NIJZ tukaj na žalost nima nobenih kompetenc," je dejala.
Epidemiološka služba se po pojasnilih namestnice predstojnika centra za nalezljive bolezni vedno aktivira takoj, ko dobi podatek o potrjeni okužbi. "Pred tem lahko zgolj spremlja stanje, ne more pa ukrepati. Ko pride do prvega potrjenega primera, se celotna epidemiološka preiskava sproži, vsi visokotvegani stiki in vsi preostali so deležni klica in posveta," je dejala in pojasnila, da je trenutno v povezavi s povratniki z maturantskih izletov v obravnavi NIJZ-ja 664 visokotveganih stikov.
Zdravstveni inšpektorji izvajajo nadzor nad karanteno
Zdravstveni inšpektorat, ki v povezavi z epidemijo covida-19 izvaja nadzore nad spoštovanjem napotitve v karanteno za vse osebe, katerih podatki se zbirajo v evidenci, v okviru nadzorov obravnava tudi osebe, ki spadajo v starostno skupino dijakov oz. maturantov. Trenutno so ti nadzori prednostni, je pojasnila Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata.
Trenutno velja, da mora oseba, ki ji je v pogovoru z epidemiološko službo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opredeljeno, da je bila v visokotveganem stiku z osebo, okuženo z novim koronavirusom, izpolniti izjavo o seznanitvi z napotitvijo v desetdnevno karanteno na domu, ki je dostopna na povezavi eUprava. Če ta oseba ne izpolni omenjene izjave, NIJZ o tem obvesti ministrstvo za zdravje, ki izda odločbo, je pojasnila Deana Potza.
Podobno je pri delu policije. Na mejnih prehodih in nadzornih točkah – nadzorne točke so v skladu z veljavnim odlokom o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja covida-19 samo na letališčih in pristaniščih, na notranjih mejah pa tudi na vstopnih in izstopnih železniških postajah – namreč policija osebam, ki prihajajo z območja z visokim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom in izpolnjujejo pogoj za odreditev karantene na domu, v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih da v podpis izjavo o napotitvi v karanteno na domu.
Po podpisu izjave se podatki o osebi, ki je napotena v karanteno na domu, posredujejo NIJZ-ju, ki vodi evidenco o karanteni. Če se oseba odloči, da ne bo podpisala izjave, se podatki pošljejo ministrstvu za zdravje, ki izda odločbo o karanteni na domu, so pojasnili na Generalni policijski upravi.
Nadzor nad spoštovanjem napotitev v karanteno in nad spoštovanjem izdanih odločb pa izvajajo inšpektorji zdravstvenega inšpektorata, ki v primeru ugotovljene kršitve uvedejo prekrškovni postopek. Globe za kršitve za posameznika znašajo od 400 do 4000 evrov.
Novoizvoljeni rektor ljubljanske univerze študente pozval k cepljenju
K cepljenju proti covidu-19 je študente pozval tudi novoizvoljeni rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič. V nagovoru po videopovezavi je dejal, da si ne smemo in ne moremo privoščiti še enega takšnega študijskega leta, kot je bilo prejšnje, ter dodal, da si lahko s cepljenjem sami zagotovimo zdravo in nemoteno delo brez zapiranja šolskih ustanov.
"V času, ko se nam očitno približuje četrti val epidemije in ko smo v negotovosti, kako bosta potekali šolsko in študijsko leto, je še posebej pomembno, da bi se cepilo dovolj veliko ljudi, vključno s študenti," je poudaril Majdič, ki bo mandat prevzel z začetkom novega študijskega leta 1. oktobra. Ob tem je dodal, da se zaveda dvomov, "a kakor koli obrnemo, je ta trenutek cepljenje edini ukrep, s katerim lahko resnično ustavimo epidemijo in preprečimo nov jesenski val bolezni".
V nagovoru je še izrazil upanje, da skupaj zmoremo preprečiti širjenje virusa in ustaviti epidemijo. "Znanost nam je dala učinkovito orodje. Prosim vas, s cepljenjem si zagotovimo študijsko leto, ki si ga zaslužimo: v akademskem okolju in v okolju z vsemi, ki so del našega učenja in dela," je še dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje