"V Sloveniji cepljenje spremljamo prek elektronskega registra cepljenih oseb in neželenih učinkov, ki je namenjen spremljanju cepljenja, ocenjevanju precepljenosti in zagotavljanju podatkov o cepljenju in neželenih učinkih," je dejala in pojasnila, da je bilo do nedelje z enim odmerkom cepljenih 174.184 ljudi ali 8,3 odstotka prebivalcev, z drugim odmerkom pa 83.801 človek oz. štiri odstotke prebivalstva.

Slovenija je sicer prejela nekaj več kot 333 tisoč odmerkov cepiv treh proizvajalcev (Pfizer, AstraZeneca, Moderna) in do nedelje je bilo porabljenih več kot 80 odstotkov dobavljenih cepiv. Vsa RNK-cepiva (Pfizer, Moderna) pa so po njenih besedah namenjena za cepljenje starejših generacij.

"Najvišjo stopnjo precepljenosti imamo med najranljivejšo, to je starejšo populacijo. Prednjačijo ženske in 10 odstotkov žensk je že prejelo en odmerek, pet odstotkov pa dva odmerka. V starostni skupini od 80 do 84 let je bilo s prvim odmerkom cepljene skoraj 55 odstotkov populacije, interesenti pa se še prijavljajo," je med drugim pojasnila.

Na drugi strani pa je trenutno najmanj precepljena starostna skupina med 65 in 69 let, saj je cepljen manjši odstotek te starostne skupine, kot starostne skupine od 35 do 39 let. Sicer je po regijah s prvim odmerkom cepljenih od sedem do 10 odstotkov prebivalstva. Največ jih je na Goriškem.

Največ zapletov s Pfizerjevim cepivom

Po podatkih registra neželenih učinkov, v katerega podatke pošiljajo javni zdravstveni zavodi in drugi deležniki v zdravstveni dejavnosti, ne glede na koncesijo, je bilo, kot pravi nacionalna koordinatorica cepljenja, glede Pfizerjevega cepiva, s katerim so opravili skoraj 200.000 cepljenj, prijavljenih 2010 neželenih učinkov oz. je 2010 ljudi prijavilo neke neželene učinke v ta sistem.

"Pri cepivu Moderne je bilo od 12.000 odmerkov prijavljenih 22 neželenih učinkov, kar je proporcionalno precej manj kot pri drugem RNK-cepivu (Pfizer), pri cepivu AstraZenece pa je bilo ob 55.005 cepljenjih prijavljenih 471 neželenih učinkov, kar predstavlja približno odstotek vseh cepljenih ljudi s tem cepivom," je še izpostavila.

Pri cepljenih osebah se sicer lahko pojavi več neželenih učinkov, pri vseh treh cepivih pa je bilo največ splošnih težav na mestu cepljenja.

17 hujših primerov neželenih učinkov, povezava (še) ni dokazana

Do nedelje so v Sloveniji prejeli 17 prijav resnih nezaželenih dogodkov po cepljenju, 16 pri Pfizerjevem cepivu in eno pri cepivu AstraZeneca. To so učinki, ki ogrožajo življenje ali podaljšajo hospitalizacijo oz. katerih posledica je smrt.

Pri Pfizerju, s katerim so bili cepljeni predvsem starejši, je bilo pri ljudeh s kroničnimi obolenji sedem smrti v časovni povezavi s cepljenjem. V treh primerih je povezava s cepljenjem po mnenju pristojne komisije malo verjetna, štirje primeri so še v preiskavi.

Pri štirih primerih je bila potrebna hospitalizacija, vendar je v teh primerih prav tako malo verjetna povezava s cepljenjem. Pri petih primerih pristojna komisija še zbira podatke.

V teh primerih je šlo po podatkih NIJZ-ja za prehodno možgansko kap, prsno bolečino, parezo roke, težave pri govoru, vensko trombozo …

"Pri cepivu AstraZenece je bil prijavljen le en resni primer neželenega učinka, oslabelost spodnjih okončin in tiščanje v prsih nekaj dni po cepljenju," je še pojasnila Grgič Vitkova.

Velike razlike med cepilnimi centri

Grgič Vitkova je še povedala, da so na cepljenje starostne skupine od 75 do 80 let s cepivoma Pfizerja in Moderne prešli konec februarja, ko so od cepilnih centrov prejeli obvestilo, da so precepili vse zainteresirane, ki so starejši od 80 let. Ko bodo precepili starejše od 75 let, bodo naprej cepili skupine od 70 do 75 let ter posebej ranljive kronične bolnike, nato pa še starejše od 65 let.

Pojasnila je tudi, da na NIJZ-ju prejmejo veliko pritožb, da starejši od 80 let še niso cepljeni. Kot je dejala, je to mogoče, ker se naknadno prijavljajo na cepljenje svojemu osebnemu zdravniku.

NIJZ vsak teden, ko poizveduje pri cepilnih centrih, koliko cepiva potrebujejo, vpraša tudi o starostnih skupinah. Zato posamezni cepilni center ne more Pfizerjevega cepiva uporabiti na primer pri 65-letniku, če ga je naročil za 75-letnika. "Izdaja mRNK-cepiva je bila do zdaj zelo stroga in naj se ne bi uporabljala za druge kot za starostnike, starejše od 75 let. Če so naročali tudi za mlajše, so kršili strategijo," je dodala.

Po njenem mnenju so redki primeri, ko se strategija krši. Ob tem pa je opozorila, da je cepivo AstraZenece pakirano po 100 odmerkov, to je tudi najmanj, kolikor lahko dostavijo posameznemu cepilnemu centru. Tako se lahko zgodi, da manjši cepilni centri cepijo mlajše in zdrave ljudi, ker jim je to cepivo ostalo oziroma da ga ne zavržejo.

Prav tako se lahko zgodi, da se četrtina šolnikov, ki so prijavljeni na cepljenje, premisli in cepilni center vabi kandidate v skladu s strategijo naprej.

Med posameznimi cepilnimi centri so namreč velike razlike glede precepljenosti tamkajšnjega prebivalstva. Nekaterim je uspelo precepiti že vse zainteresirane z njihovega območja, torej tudi mlajše odrasle brez kroničnih bolezni, drugim pa ni uspelo niti začeti cepljenja starejših kroničnih bolnikov. Grgič Vitkova se strinja, da so cepilni centri različno organizirani – eni so bolje, drugi slabše.