Dr. Chris Smith je bil pretekli teden eden od virologov, ki so v britanski javnosti opozorili na nenaden porast primerov okužb v posameznih delih Velike Britanije in na to, da utegne biti to povezano z novo različico koronavirusa, ki ji na Otoku sledijo že od septembra. Pred leti je zaslovel kot eden od pobudnikov priljubljenega poljudnoznanstvenega podkasta The Naked Scientists in avtorjev podkastov pri revijah Nature in eLife, od tedaj pa se v javnosti redno pojavlja kot znanstveni komunikator zlasti na področjih mikrobiologije in virologije.

Kot virolog deluje tudi v bolnišnici Addenbrooke v mestu Cambridge. Kot je povedal v intervjuju za Val 202, je nova različica koronavirusa lahko razlog za skrb, kljub temu pa je treba počakati na dodatne dokaze.

Novica o novi različici koronavirusa, ki naj bi bila bolj virulentna in se prodorneje širila, je v Veliki Britaniji sprožila veliko strahu in vznemirjenja. Ste zaskrbljeni tudi sami – kot virolog in Britanec?

Sem zaskrbljen, a hkrati tudi pomirjen. Pomirja me, da je nadzorni sistem epidemije prepoznal novo različico in da deluje. Izkazalo se je, da se načrtno in proaktivno preverjanje in analiza genomov virusa obrestujeta. S tem lahko učinkovito spremljamo njegove genetske spremembe in to, kako se spreminja v času in prostoru. Tako lahko tudi pripravimo napovedi, kam se utegnejo spremembe prevesiti oziroma kam bi lahko vodile, in predvidimo nadaljnje vedenje virusa. Na podlagi tega lahko pripravimo tudi ustrezne ukrepe, ki bi mu to preprečili, namesto da nas sam preseneti. Toda, res je, novi položaj je precej skrb vzbujajoč. Lahko bi rekel, da opazujemo virus pri začetnih korakih napredovanja k temu, da se začne še učinkoviteje širiti in prelisiči tudi cepivo. A to je za zdaj samo predvidevanje, nikakor še ne vemo, ali se bo vse skupaj zavrtelo v to smer.

Za viruse je znano, da nenehno mutirajo, se spreminjajo. Mutacije virusov niso nič novega in bolj so okužbe v določeni populaciji razširjene, več je možnosti za nastanek mutacij. Kaj je za zdaj res znanega o novi različici? Kakšne spremembe v genomu virusa so opazili?

V genetskem zaporedju nove različice so doslej našteli več kot 17 sprememb, raztresene so po različnih delih genoma, vendar jih je kar precej zgoščenih v tistem delu genetskega zapisa, ki kodira tako imenovano virusno konico oziroma protein S. To je struktura, rogelj, ki štrli iz virusa in ki ga ta uporablja, da se z njim pritrdi na naše celice. Prav nove spremembe v genetskem zapisu utegnejo virusu pomagati pri tem, da se še trdneje pritrdi oziroma prilepi na celice. Spremembe v tem območju dednega zapisa povzročajo dvoje posledic: na eni strani spreminjajo njegovo obliko, to pomeni, da se lahko imunskemu sistemu predstavi v nekoliko drugačni podobi ‒ dolgoročno bi to lahko ogrozilo predviden imunski odziv, ki naj bi ga sprožila nova cepiva.

V tem se tudi skriva nevarnost, da bi virus dolgoročno ušel učinku cepiva. A to je dolgoročna domneva, za katero nimamo dokazov. Z večjo gotovostjo pa se lahko opremo na tiste spremembe, zaradi katerih bi se lahko virus še bolje pritrjeval na naše celice, na neki način postal še bolj lepljiv. Prav to bi povečalo njegovo virulentnost oziroma učinkovitost širjenja. Tudi to je za zdaj še sklepanje, še vedno nimamo dovolj dokazov. Nekaj pa jih le imamo. Če si ogledate zemljevid žarišč okužb v naši državi, lahko brez pretiranega truda opazite, da je razsoj okužb ponekod veliko večji kot drugje; to bi lahko pripisali novi različici virusa. Jasno je opaziti, da razrast okužb izvira le iz peščice okuženih pred nekaj meseci. V samo treh mesecih se je nova različica tako razširila, da v nekaterih delih države povzroči do skoraj 60 odstotkov novih okužb. In prav ti deli države imajo tudi najvišje odstotke novih okužb. Spremembe v dinamiki širjenja okužb bi lahko pripisali novi različici virusa, in prav to nas skrbi. To pa še ne pomeni, da nova različica povzroča tudi hujši potek bolezni. Za zdaj predvidevamo, da je odgovorna predvsem za večje število novih okužb, a to hkrati prinese še nekaj: več je okuženih, več je tudi takih, pri katerih se bo bolezen razvila v hujšo obliko. Tako lahko govorimo tudi o povečanju števila huje bolnih.

Mnenja v virološki stroki so različna. Nekateri virologi zavračajo pretirano zaskrbljenost, češ da še nobeden izmed doslej odkritih izolatov nove različice ni pokazal jasne biološke osnove za boljši prenos med ljudmi; trdijo tudi, da ni jasnih dokazov za resnejšo patogenezo. Kako utemeljeno je sklepanje o bioloških značilnostih virusa le na podlagi epidemioloških podatkov?

Kot sem rekel, za zdaj je za kakršne koli trditve še zgodaj, trenutno imamo na voljo precej surove podatke. Na podlagi opazovanja števila okužb je mogoče sklepati, da mora imeti virus nekakšno prednost v primerjavi z drugimi različicami v obtoku. V treh mesecih mu je uspelo preskočiti s povzročitelja le nekaj posamičnih okužb na dominantno frakcijo v kar nekaj regijah v državi. Tega ne moremo pripisati golemu naključju, nekaj mora biti na tej različici, da je lahko tako prodorna. Ali to pomeni, da ima kompetitivno prednost pred drugimi sevi virusa? Mislim, da je razumno razmišljati o tem, da se nekaj takega res dogaja, pa vendar je treba upoštevati še nekaj: take vrste sprememb v genomu virusa nastajajo pogosto. Zelo verjetno je, da so navzoče tudi v drugih državah, v katerih pa virusu morda manj učinkovito sledijo, redkeje analizirajo genom iz vzorcev bolnikov. V Veliki Britaniji smo jih bili sposobni najti, v kakšni drugi državi pa jim morda take spremembe pobegnejo z radarja in se jih niti ne zavedajo.

Trenutno na Otoku pospešeno zbirate podatke o poteku okužb pri posameznikih, okuženih s to različico, in širjenju epidemije. Je znano že kaj novega?

Trenutno zbiramo informacije o tem, kakšne različice virusa nosijo posamezni okuženi in kaj se v nadaljnjem poteku okužbe dogaja z njimi. Potrebujemo čas, da bomo lahko z večjo gotovostjo sklepali, kako hude okužbe povzroča nova različica, kolikšna je smrtnost, kolikšno število ljudi je okuženih in tako naprej. Kot pravim, za zdaj nimamo dokazov, da bi lahko nova različica povzročala hujšo obliko bolezni kot že obstoječe, le širi se učinkoviteje. Opravljajo analize, strokovnjaki preučujejo tudi učinkovitost cepiva in iščejo kakršne koli odmike od predvidene stopnje učinkovitosti pri tistih, ki so cepljeni z novim cepivom. Za zdaj kaže, da nova različica ne spodnaša učinkov novega cepiva in da bo ustrezno delovalo še naprej.

Kakšna pa je bila kronologija odkritja? Kdaj so različico odkrili in kdaj so posumili, da utegne sprožiti kaj resnejšega?

Novo različico so odkrili septembra, okužbo je prestregel konzorcij laboratorijev, ki spremlja in analizira genom novega koronavirusa pri okuženih posameznikih. Doslej so analizirali 140.000 genskih zapisov virusa iz bolnikov; pri tem je začela nova različica v zadnjih tednih postajati vse bolj prepoznavna na njihovem radarju. In od tedaj opažajo, da ga je v populaciji vse več. Tako so ga po mesecu dni od odkritja našli že v vsakem četrtem odvzetem vzorcu bolnika v posameznih delih države, decembra pa se je ta delež v teh predelih Velike Britanije zvišal na od 50 do 62 odstotkov vseh na novo analiziranih genomov. Predvsem na vzhodu oziroma jugovzhodu Velike Britanije in v Londonu, v teh regijah se je pogostost te različice izrazito povečala. Prav nič presenetljivo pa ni, da so do zdaj novo različico našli že skoraj povsod po državi. Ko imamo opravka s precej mobilno populacijo na geografsko majhnem delu sveta, ni potrebno veliko časa, da se take okužbe hitro razširijo, še posebno če imajo po virulentnosti prednost pred do zdaj bolj običajnimi sevi virusa.

Kako je novico o novi različici sprejela britanska javnost? Kako odmeva v Veliki Britaniji?

Novico so sporočili nenavadno. V javnost jo je pred približno tednom med poročanjem v parlamentu poslal minister za zdravje Matt Hancock. Brez opozorila, brez vnaprej sklicane novinarske konference, brez kakršnega koli sporočila za javnost. To je vodilo v prezgodnje in pretirane sklepe velikega dela medijev, ki so novico seveda pograbili, in vest je v naslednjih dneh preplavila prve strani časopisov; to je – razumljivo – povzročilo veliko zaskrbljenosti v javnosti. Špekulacije so cvetele, a brez kakršnih koli trdnih dokazov. Na ključne informacije še vedno čakamo, mislim pa, da bi lahko to novico z javnostjo delili bolje in bolj premišljeno. Ni naletela na dober odziv, še posebno zaradi takojšnje in nenadne zaostritve nekaterih ukrepov, ki so jih nameravali za božič sprostiti. Številni so to pospremili s strahom, veliko ljudi je zelo vznemirjenih, jeznih in zaskrbljenih. Vse to se dogaja hkrati z novim valom okužb. Trenutno se vsi tolažimo, da bomo imeli vsaj prihodnje leto boljši božič, kot bo letošnji, in odkrito – težko bo slabši, kajne?

Še tole hipotetično vprašanje. Če nenadnega hitrega razsoja okužb na koncu ne bi mogli pripisati novi različici – kaj bi bil lahko še vzrok?

Najverjetneje povečanje števila okužb v nekaterih najbolj prizadetih delih države povzroča nova različica, ob tem pa lahko tudi vidimo, da okužbe naraščajo povsod po državi. Za to je več vzrokov: prvič, smo sredi zimskega obdobja, ko se sezonski virusi tudi bolje širijo. To se da pojasniti tudi s tem, da preživimo pozimi več časa za zaprtimi okni in vrati, bliže drug drugemu. To izjemno poveča možnosti za širjenje okužb. Povečanje števila okužb pa lahko pripišemo tudi splošni utrujenosti od covida- 19 med ljudmi. Siti smo tega, da životarimo, da ne moremo nikamor, da lahko svobodno počnemo manj stvari. Posledica tega je, da pri osnovni higieni, vzdrževanju fizične razdalje in ohranjanju družbenih mehurčkov mečemo puško v koruzo in ukrepov ne upoštevamo več tako zavzeto kot na začetku.

Svoje je dodala tudi novica o uspešnem razvoju cepiva, ki je še bolj sprostila ljudi. Veliko jih zdaj meni, da je težava epidemije rešena in da se lahko zdaj vsi skupaj malo bolj sprostimo. Tudi to je opazno povečalo število novih okužb. Vendar pa se v Veliki Britaniji še vedno ne spopadamo s tako hudim povečanjem kot v nekaterih drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji, v kateri podobno kot pri nas učinkovito spremljajo okužbe, uvajajo premišljene ukrepe, a jih je vseeno prizadela visoka smrtnost. Pri nas še nismo tam, a morda nas čaka prav to.