V jesenskem času zdravstvene zavode po besedah generalnega direktorja ljubljanskega UKC-ja čaka večmesečno obdobje nenehnega bojevanja z novim koronavirusom, zato bodo komur koli pomagali po najboljših močeh bolnišnice. Kot je poudaril Janez Poklukar v izjavi za medije, pa se je treba zavedati, da tudi zmogljivosti UKC-ja in zdravstva niso neskončne.

Sorodna novica 24 okužb, ena smrt, med okuženimi tudi dva zdravnika brežiške bolnišnice

Predvsem domove za starejše občane je pozval, da vsi skupaj najdejo rešitev in drug drugemu pomagajo. Spomnil je, da je UKC v stavbi na Vrazovem trgu že pripravil 37 postelj za začasno premestitev okuženih oskrbovancev ljubljanskih socialnovarstvenih zavodov. Tri zaposlene v zdravstveni negi pa bodo v petek odšle na pomoč hrastniškemu domu starejših občanov, s strokovnimi nasveti pa infektologi pomagajo tudi v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča.

Epidemiologi imajo stanje na terenu sicer še za obvladljivo. "Še vedno smo v fazi, ko aktivno iščemo vse stike in jih po potrebi testirano, če je ocenjeno, da gre za tesen stik," je dejala Mateja Logar z ljubljanske infekcijske klinike in poudarila pomen čim širšega testiranja. Z zmanjševanjem testiranja se po njenih besedah namreč poveča število neprepoznanih okuženih, ki okužbo širijo naprej. "Najpomembneje je, da jih najdemo na začetku okužbe," je poudarila. Verjetnost za prenos virusa je takrat največja.

Tudi generalni direktor ljubljanskega UKC-ja Poklukar je poudaril pomen testiranja, pa tudi cepljenja, če bo cepivo na voljo, predvsem v zimskem času. Kot je napovedal, si bodo prizadevali, da bodo dobili zadostno, če ne neomejeno število brisov, ki jih bodo skladno z obolevnostjo ali potrebami lahko opravljali. Opomnil je, da bodo v hladnejših mesecih glavna težava okužbe dihal, za katere se ne bo vedelo, ali so covid-19 ali katera druga respiratorna bolezen. "Brisi niso pomembni samo z vidika zajezitve bolezni, ampak v domovih za starejše in javnih zdravstvenih zavodih tudi z vidika logistike obravnave bolnikov," je ob tem poudaril prvi mož osrednje slovenske bolnišnice.

Značilen znak okužbe je izguba voha in okusa

Kot je v izjavi za medije dejala infektologinja Mateja Logar, v državi ni nekega novega žarišča okužb z novim koronavirusom, več pa je okužb pri sekundarnih stikih. Zaznali so tudi okužbe v delovnih kolektivih, zato je vse delodajalce pozvala, da poskrbijo, da delavci uporabljajo varovalno opremo in skrbijo za ustrezno razdaljo, umivanje in razkuževanje rok ter površin.

Po več mesecih dela z bolniki s covidom-19 imajo zaposleni na infekcijski kliniki nekaj več izkušenj s to respiratorno boleznijo. Med drugim ugotavljajo, da je od 20 do 30 odstotkov bolnikov zaznalo izgubo voha in okusa, ki sta specifična znaka okužbe z novim koronavirusom. Pri drugih virusnih okužbah dihal gre izgubo voha pripisati predvsem zamašenemu nosu, pri covidu-19 pa gre za prizadetost živčnih končičev, je pojasnila Logarjeva.

Strdki pri tretjini bolnikov na intenzivni negi

Mateja Logar je komentirala tudi raziskave, ki kažejo na to, da covid-19 povzroča krvne strdke. Te so dokazali pri približno tretjini njihovih bolnikov v intenzivni enoti, eden je med zdravljenjem doživel možgansko kap. "Tveganje za nastanek strdkov se ne zmanjša takoj, ko nekdo zapusti bolnišnico oziroma ko se stanje začne izboljševati. V zadnjem obdobju opisujejo povečano pojavnost možganske kapi pri ljudeh, ki so preboleli covid-19, so mlajši in niso iz skupine, ki sicer spada v rizično skupino za nastanek možganske kapi," je opozorila.

Dobra tretjina bolnikov, ki se po prebolelem covidu-19 vrača na kontrolne preglede, znotraj dveh mesecev še vedno opaža težave predvsem z utrujenostjo, zmanjšano fizično sposobnostjo, opisujejo tudi pekoče občutke v prsnem košu in tiščanje. Nekateri so imeli prehodne težave z otekanjem sklepov. Težave pa niso tako hude, da bi potrebovali hospitalizacijo, niso zaznali niti resnih zapletov, kot je pljučna embolija ali možganska kap, o katerih so poročali iz drugih držav, je dodala Logarjeva. Po njenih besedah tudi niso zaznali povezave s težo bolezni in poznimi zapleti. Ti se, kot je dejala Logarjeva, lahko pojavijo tudi pri nekom, ki je imel le blage simptome bolezni.