Kot je na dopoldanski vladni novinarski konferenci povedal predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ-ju Mario Fafangel, je bilo v sredo potrjenih 1267 primerov okužbe. S 5160 PCR-testi so epidemiologi potrdili 1009 okužb, z 9385 hitrimi testi pa še 258. Delež pozitivnih izvidov PCR-testiranj je tako znašal 19,6 odstotka, med testiranimi s hitrimi testi pa je bilo pozitivnih 2,7 odstotka ljudi.

Število bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se je z včerajšnjih 1016 znižalo na 989 in se tako prvič po 4. novembru spustilo pod mejo 1000. Na intenzivni negi se trenutno zdravi 165 bolnikov, kar je toliko kot v sredo. Skupaj je bilo v bolnišnice v sredo sprejetih 67 bolnikov, 74 pa jih je bilo iz bolnišnic odpuščenih. V bolnišnicah je v sredo umrlo 16 bolnikov s covidom-19. Skupno je v Sloveniji doslej umrlo 3580 bolnikov.

Izpolnjen eden od dveh pogojev za oranžno fazo

Vseeno pa morata biti za prehod v naslednjo (oranžno) fazo izpolnjeni obe merili – tako sedemdnevno povprečje potrjenih okužb kot število hospitaliziranih covidnih bolnikov morata pasti pod 1000.

Sedemdnevno povprečno število okužb je po včeraj objavljenih podatkih NIJZ-ja znašalo 1179, število tistih, ki so včeraj potrebovali bolnišnično oskrbo zaradi covida-19, pa je znašalo 1012. Te dve merili je vlada upoštevala pri sprejemanju včerajšnjih odločitev.

Fafangel: Hitri testi so izjemno pomembno orodje

Ob opozorilih, da so rezultati nezanesljivi, je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel spregovoril tudi o pomenu hitrih testov pri obvladovanju epidemije. "Kot priporoča Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), so HAT-testi izjemno pomembno orodje za podkrepitev kapacitet testiranja v državi," je dejal. Poudaril je, da je pomembno, da je to orodje kakovostno. "Kot epidemiologi ne obravnavamo same kakovosti testa, smo pa postavili pogoje glede tega, kakšno občutljivost in specifičnost mora imeti test – vsaj 90-odstotno občutljivost in 97-odstotno specifičnost," je pojasnil.

Hitri antigenski testi se glede na priporočila ECDC-ja prištevajo v državne statistike. "Uporaba HAT-testov pri asimptomatskih je tudi predvidena v tehničnem dokumentu ECDC-ja, nikjer v tem dokumentu ni potrebne potrditve s PCR-testom," je poudaril Fafangel. Poudaril je, da lažno pozitivni izvidi hitrih testov na območjih, kjer je prisotnost virusa visoka, niso skrb vzbujajoči. "V takšnih kontekstih, kar pravi ECDC, so problem tiste pozitivne osebe, ki jih vseeno izgubimo s HAT-testom – to pomeni lažno negativni testi," je dejal.

Navedel je primer, ko je pojavnost okužbe zelo visoka – 10.000 okuženih na 100.000 prebivalcev, epidemiologi pa uporabljajo dobre teste, z 80-odstotno občutljivostjo in 98-odstotno specifičnostjo. "V takšnem kontekstu, ko je virusa veliko in gremo lovit bolne, je pozitivna napovedna vrednost čez 80 odstotkov – to je torej test, ki dobro preformira tam, kjer je virusa veliko. To pomeni, da dobimo 8000 res okuženih in 1800 lažno pozitivnih, kar je sprejemljivo v kontekstu visoke prevalence, ker želimo ustaviti epidemijo," je dejal.

Kaj se zgodi z istim testom, če gremo v kontekst, ko imamo 1000 obolelih na 100.000 prebivalcev, test pa ostane isti? "V tem primeru je pozitivna napovedna verjetnost manj kot 30 odstotkov – to pomeni, da pri 800 pozitivnih jih je 1980 lažno pozitivnih. To ni zaradi nekakovostnega testa, ampak gre za statične zakonitosti, ne za slab test," je pojasnil Fafangel.

Dodatno potrjevanje s PCR-testiranji in izločanje lažnih rezultatov

Fafangel je priznal, da se glede na poročila s terena v Sloveniji pojavljajo skupine testiranih, v katerih je lažno pozitivnih toliko, da je to nepričakovano tudi z vidika statističnih značilnosti. Opozoril je, da so zaznali, da se dogaja, da se testiranje ne izvede tako, kot je pričakovano, zato so za odločevalce pripravili konkreten predlog, kako naprej. "Kot epidemiologe nas najbolj skrbi, ker je stanje na terenu skrb vzbujajoče, kajti ruši zaupanje v ta ukrep, ki je eden redkih, ki nas ne omejuje in omogoča obvladovanje epidemije. Če se to zaupanje zamaje, je katastrofa," je poudaril.

Epidemiologi zato vladi predlagajo, da se začnejo, če je oseba asimptomatska, pozitivni izvidi HAT-testov potrjevati s PCR-metodo. "Mislim, da bo to dalo dodatne varovalke in omogočilo dobro obvladovanje epidemije. Ne želimo, da testiranje dobi sloves kot nepomemben ukrep, ker je v resnici eden najpomembnejših ukrepov, ki jih imamo," je dejal Fafangel, ki upa na zeleno luč ministrstva za zdravje.

Poleg tega so zaprosili izvajalce testiranj, naj NIJZ-ju prijavijo primere, pri katerih je bila diagnoza ovržena, torej so s PCR-testi dokazali, da oseba ni bila okužena, čeprav je bil hitri test pozitiven. Na NIJZ-ju namreč podatkov o negativnih testih ne dobijo, saj zato nimajo pravne podlage. Sicer pa na NIJZ-ju iz baze in analitike ročno izločajo vse primere, za katere jih izvajalci obvestijo, da gre za spremembo oz. razveljavitev testa, je povedal Fafangel.

O vzroku za večje število lažno pozitivnih testov Fafangel ni želel ugibati, saj je za zdaj na voljo premalo podatkov. "Je pa veliko tistih, o katerih lahko razmišljamo in jih ne morem izključiti. Eno so seveda statistične danosti, ampak kopičenje v nekih gručah ne govori v prid take zadeve pretirano. Vemo, da so ti testi občutljivi na temperature (če so shranjeni pod 2 stopnjama Celzija, lahko pride do odstopanja), pri uporabi je pomembna kontrola, pomanjkljivosti so lahko v tehnični izvedbi. Tukaj je možnosti veliko, da bi trdil o kakovosti testa, ne da imam podatke, pač ne morem," je dejal.