Za uveljavljanje ukrepa temeljnega dohodka morajo imeti prosilci poravnane vse davčne obveznosti na dan oddaje izjave. Izjavo je mogoče oddati zgolj prek sistema eDavki, bodisi preko računalnika ali mobilne aplikacije.

Pogoj za pridobitev pomoči je upad prihodkov za vsaj 25 odstotkov v marcu glede na februar ali za vsaj 50 odstotkov v aprilu ali maju glede na februar. Če njihovi prihodki v letošnjem prvem polletju ne bodo vsaj za petino manjši kot pred letom dni ali bodo v letošnjem drugem polletju imeli za petino več zaslužka kot v istem obdobju lani, bodo morali pomoč vrniti.

Vendar član vladne svetovalne skupine Ivan Simič upravičencem svetuje, naj ponujeno pomoč izkoristijo. Če bodo prihodnje leto ugotovili, da niso izpolnili pogojev, jim zakon omogoča samoprijavo Finančni upravi RS (Furs) v 30 dneh po oddaji obračuna in vračilo sredstev brez obresti. "Obresti se bodo obračunavale le v primeru namernega zavajanja," je poudaril.
Upravičencem je predlagal, naj izjavo izpolnijo za vse tri mesece, saj trenutno še ne morejo vedeti, ali bodo izpolnjevali pogoje za prejem pomoči.

Marca 350, aprila in maja 700 evrov

Za marec znaša mesečni temeljni dohodek 350 evrov, za april in maj pa po 700 evrov. Izplačevala ga bo finančna uprava. Tisti, ki bodo izjavo vložili do danes, lahko nakazilo pričakujejo 24. aprila. Za izjave, vložene od 19. aprila do 30. aprila, bo denar nakazan 10. maja, za izjave, vložene med 1. majem in 31. majem, pa 10. junija.

Socialni prispevki

Pomoč vlade samozaposlenim sega tudi na področje socialnih prispevkov, pogoj pa je, da so jih doslej redno plačevali.

V skladu z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je začel veljati 29. marca, je samozaposlenim zagotovljen samodejen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v aprilu, maju in juniju. Za izkoriščenje tega ukrepa ni treba vlagati nobene vloge, je pa treba odložene prispevke poravnati najpozneje do 31. marca 2022.

Odpis plačila prispevkov

Dodatno je protikoronski zakon za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, ki velja od 11. aprila, samozaposlenim, kmetom, družbenikom in verskim uslužbencem ponudil odpis plačila prispevkov za čas od razglasitve epidemije 13. marca do konca maja. Za izkoriščenje tega ukrepa morajo izpolniti isto izjavo kot za mesečni temeljni dohodek.

Ob tem na Fursu opozarjajo, da morajo tisti samozaposleni, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev plačila prispevkov, ne izpolnjujejo pa pogoja za odlog plačila prispevkov, najpozneje do 20. aprila plačati znesek prispevkov, ki se nanaša na obdobje od 1. do 12. marca.

Povračila nadomestila plače za delodajalce

Zavod RS za zaposlovanje je od 11. aprila, ko je začel veljati prvi protikoronski zakon za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu, pa do vključno 16. aprila prejel 1200 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače 2648 zaposlenim, ki ne morejo delati zaradi višje sile, so pojasnili na zavodu. Podatki so neuradni in še neobdelani.

Protikoronski zakon, sprejet v želji pomagati prizadetim v epidemiji novega koronavirusa, predvideva več primerov subvencioniranja nadomestila plač zaposlenim. Med drugim delodajalcem omogoča tudi pomoč pri poplačilu delavcev, ki ne prihajajo na delo zaradi višje sile, denimo zaradi varstva otrok, ko so vrtci in šole zaprti, karantene, zaprtja mej ali ustavitve javnega prevoza.

V tem primeru lahko država podjetjem izplača celotno 80-odstotno nadomestilo plače teh zaposlenih, poravna pa tudi njihove socialne prispevke.

Še več povpraševanja kot po povračilih za nadomestila plač zaposlenih, odsotnih zaradi višje sile, pa je po bolj znanemu institutu čakanja na delo, ki ga koristijo podjetja zaradi poslovnih razlogov. Skupaj je zavod po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je začel veljati 29. marca, do 6. aprila, ko je z zbiranjem prenehal, prejel 8441 vlog delodajalcev za 50.854 čakajočih na delo, po protikoronskem zakonu, ki je ugodnejši, pa od 11. aprila do 16. aprila 7893 vlog za 36.779 čakajočih na delo, so pojasnili na zavodu.

Interventni zakon je sicer prvi že predvidel tudi kritje 80-odstotnih nadomestil plač za zaposlene v karanteni, odrejeni s strani ministra za zdravje. Skupaj je zavod do 6. aprila po tem zakonu prejel 244 vlog za 516 ljudi.

Delodajalci morajo izpolniti pogoje

Zdaj torej vse omenjene pomoči pokriva protikoronski zakon, ki pa delodajalcem postavlja več pogojev. Skladno z zakonom morajo izkazati, da v prvem polletju letošnjega leta medletno beležijo upad prihodkov za več kot 20 odstotkov in v drugem polletju ne bodo dosegala več kot 50-odstotne medletne rasti prihodkov. Tisti delodajalci, ki lani še niso poslovali, morajo medtem izkazovati vsaj 25-odstoten marčni mesečni upad prihodkov ali vsaj 50-odstoten aprilski ali majski upad prihodkov glede na februar.

Podjetja tudi ne smejo imeti neporavnanih obveznosti do države, ne smejo biti v stečajnem postopku in ne smejo biti neposredni ali posredni uporabnik državnega proračuna ali proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil lani višji od 70 odstotkov. Hkrati delodajalci, ki se potegujejo za državno pomoč, ne smejo opravljati finančne in zavarovalniške dejavnosti.