O treh novih okužbah poročajo iz občine Velenje, o dveh iz Ljubljane, o eni pa iz občin Grosuplje, Straža, Loška dolina, Polzela, Mozirje, Slovenj Gradec, Mislinja in prvi tudi v Trnovski vasi, kar pomeni, da je občin s potrjeno najmanj eno okužbo zdaj 171.

Občin z 10 ali več okužbami je 49.

Po podatkih vlade se trenutno v bolnišnicah zaradi te bolezni zdravi 22 ljudi, od tega so trije bolniki na intenzivni negi. Iz bolnišnice so v zadnjih 24 urah odpustili enega človeka.

Aktivnih primerov v državi je 181

Po podatkih sledilnika za covid-19 so do zdaj v Sloveniji potrdili 2247 okužb z novim koronavirusom, skupaj je umrlo 126 bolnikov s covidom-19.

Aktivnih primerov okužb v državi je 181. Število dnevno potrjenih okužb sicer v avgustu še ni preseglo 20.

Okužena zaposlena v novomeškem domu

Okužbo so potrdili tudi pri zaposleni v Domu starejših občanov Novo mesto, kjer imajo 345 stanovalcev.

"13 zaposlenih, s katerimi je imela okužena delavka stike, so poslali domov v karanteno. Sicer pa se je delavka v ponedeljek vrnila z dopusta v Franciji, kjer naj bi se domnevno tudi okužila. Iz službe je odšla v sredo, ker se je slabo počutila," je za TV Slovenija poročala Petra Držaj.

Negovalni oddelek s 57 stanovalci so razglasili za sivo cono, obiski v domu so prepovedani.

Najprej, po besedah direktorice doma Milene Dular bo to v kratkem, bodo testirali zaposlene, ki so bili v stiku z okuženo delavko, oskrbovance pa naj bi testirali na začetku prihodnjega tedna. Med stanovalci sicer za zdaj niso opazili težav, ki bi bile lahko povezane z novim koronavirusom, še dodaja Držajeva.

Beović: Vse, ki kažejo znake okužbe dihal, se napoti na testiranje

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je medtem dejala, da je še prezgodaj napovedovati, po katerem od predvidenih scenarijev se bo jeseni začel pouk, saj se bodo verjetno epidemiološke razmere še spreminjale. Upa pa, da jim bo po šolah uspelo individualno omejevati izbruhe, da ne bi bilo treba povsod spreminjati poteka pouka.

Epidemiološke razmere so razmeroma mirne, vsak dan je v Sloveniji nekaj novih primerov okužbe, a se pojavljajo v obsegu, ki ga lahko epidemiološke službe na terenu še nadzorujejo. Skrbi pa nas, ali res zaznamo vse primere okužb ali se nam vendarle neopazno ne širi bolezen po državi.

Sorodna novica Bojana Beović: Najprej precepiti ljudi, ki so v prvih bojnih vrstah

Čeprav je v zadnjem času opaziti, da se na dan izvede nekoliko manj testov, pa Beovićeva pravi, da merila oziroma smernice, kdaj se posameznika napoti na testiranje, ostajajo isti. Torej vse, ki kažejo znake okužb dihal, se napoti na testiranje. Je pa dejstvo, da so ljudje na dopustih, in če so blago bolni, verjetno ne gredo zdravniku. Poleg tega pa je poleti manj okužb dihal.

Tistih, ki jim je bila zaradi tesnega stika z okuženo osebo odrejena karantena, se praviloma ne testira, saj to nima smisla, pravi Beovićeva. Te osebe potencialno inkubacijsko dobo, pa tudi bolezen, pričakajo v karanteni, torej v okolju, kjer ni bojazni, da bi širili virus. Tako se osebe, ki so v karanteni, testira na okužbo le redkokdaj, na primer takrat, ko se ne ve, kdo je izvor izbruha, denimo v domovih za starostnike.

Težko je reči, kako se bo začel pouk

Po katerem scenariju bo jeseni potekal pouk, je po njenih besedah zelo težko napovedati, ker je to odvisno od takratne epidemiološke slike, ki se bo v treh tednih zelo verjetno spreminjala. Tako je težko reči, kako se bo začel pouk in kako bo potekal skozi celotno šolsko leto. Odločitev o izvedbi pouka je sicer v rokah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter NIJZ-ja. Je pa svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, ki jo vodi Beovićeva, dala generalno priporočilo, kako izvajati pouk, da bi kar se da preprečili širjenje okužbe in hkrati ob morebitnem pojavu okužbe ne bi bilo treba zapreti celotnega izobraževalnega zavoda.

Poleg tega je bila zamisel, da bi tudi v izobraževanju postavili merilo po vzoru razvrščanja držav na bodisi zeleni, rumeni ali rdeči seznam po številu novoodkritih primerov. Torej, če ne bi bilo okužbe, bi pouk potekal v šolah, ob okužbah pa bi ga prilagajali oziroma prehajali na druge scenarije.

Na ministrstvu za izobraževanje so namreč pripravili štiri modele poteka pouka v jeseni. Skrajna sta, da vsi šolarji pridejo v šolo brez omejitev oz. da so vse šole zaradi izjemno slabe epidemiološke slike popolnoma zaprte. In potem sta predvidena še dva vmesna modela – kombinacija pouka v razredu in po spletu. Tako bi imeli učenci od 1. do 5. razreda pouk v šoli, torej v fizični obliki, preostali na daljavo. Drugi model predvideva, da je lahko nekaj učencev tudi predmetne stopnje v šoli, drugi pa na daljavo.

Beovićeva upa, da jim bo uspelo individualno obravnavati izbruhe okužb v šolah in da ne bodo prišli v položaj, da bi bilo treba v vseh šolah spreminjati scenarije. Opozorila je, da ima Avstralija, kjer je trenutno zima (čeprav je ta blaga), hude težave z okužbami. "Avstralska poročila nas ne navdajajo z optimizmom," je še povedala.

Nekateri ukrepi ostajajo v veljavi

Uvrstitev Belgije na rdeči seznam držav je predlog NIJZ-ja, ki temelji na konkretnih številkah o okuženih glede na število prebivalcev. Tako morajo vsi, ki bodo prišli iz Belgije, v 14-dnevno karanteno, kar pa ne velja za določene izjeme, med katerimi so diplomati.

Medtem ko je bila večina protikoronskih ukrepov iz časa uradnega razglasa epidemije odpravljenih, pa nekateri ostajajo v veljavi, kot je denimo prepoved razpoložljivosti časopisov v gostinskih lokalih.

Beovićeva je dejala, da gre pri tem za predmete, ki jih prijema več ljudi in ni mogoče zagotoviti, da si vmes vsi razkužijo roke. Po njenih besedah se je treba posvetovati zlasti s strokovnjaki za okolje z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da bi znova ocenili nevarnost prenosa okužbe na ta način. Kot je opozorila, nevarnost prenosa okužbe prek dotikanja predmetov vsekakor obstaja, saj so ljudje, ki zbolevajo brez znanega stika, torej se okužijo z dotikanjem. Se pa zaveda, da je to neprijeten ukrep, ki prizadene tiskane medije, ampak vedno je tvegano kakšen ukrep ukiniti.