Minister Janez Poklukar, ki se je v Radečah pogovarjal s predstavniki zdravstvenih domov Sevnica, Brežice in Radeče o cepljenju proti covidu-19 in obvladovanju epidemije na terenu, je dejal, da smo vsi na istem čolnu in si pri odločitvi za cepljenje zastavljamo enaka vprašanja. Sam se je tudi cepil, pa ne zato, ker je minister, ampak ker verjame stroki in njenim ugotovitvam glede cepljenja.

"Z namenom zagotovitve čim večje precepljenosti smo se odločili za odprtje cepilnih centrov po državi od 8. do 22. ure," je dejal Poklukar.

Po njegovih besedah število okuženih v zadnjih dneh narašča, kar pomeni, da korakamo proti četrtemu valu epidemije. Zato pričakuje, da bo po 10. avgustu začelo naraščati število okuženih, ki bodo potrebovali bolnišnično zdravljenje. Pojasnil je tudi, da je prejšnji teden v Sloveniji koronavirusna različica delta postala prevladujoča.

Nedelujoča aplikacija za preverjanje PCT-ja

Minister pričakuje, da bo mobilna aplikacija za preverjanje PCT-pogojev, ki je trenutno zaradi tehničnih težav nedostopna, najpozneje zvečer oz. zjutraj znova dosegljiva.

Minister si želi čim več cepljenih

Postregel je tudi s podatkom, da je v Sloveniji, kjer je trenutno precepljenih 37,4 odstotka ljudi, cepljenih 13.000 otrok med 13. in 18. letom starosti. Minister si želi, da bi bila ta števila še večja. Spomnil je, da je danes prvi dan od uvedbe protokola PCT. Minister si želi, da bi bilo cepljenja, ki je v tem protokolu označeno s črko C, čim več, čim manj pa tistega, kar označujeta črki P in T. 23. avgust je Poklukar označil kot dan, ko bo treba za določene dejavnosti plačati testiranje na novi koronavirus. Ob tem je postregel s podatkom, da je v zadnjih dveh mesecih strošek hitrih antigenskih testov dnevno znašal 308.000 evrov.

Tudi direktorji omenjenih zdravstvenih zavodov, v katerih je cepljenih od 73 odstotkov do 88 odstotkov vseh zaposlenih, so občane pozvali k cepljenju.

Kot so poročali v Odmevih, slaba polovica prebivalcev pri nas, okoli 900.000 ljudi, ni cepljena proti covidu 19, niti ga ni prebolela, zato strokovnjaki opozarjajo, da bo jeseni v bolnišnicah več covidnih bolnikov kot v drugem valu. Število sprejemov v bolnišnice naj bi se po napovedih začelo povečevati že po 10. avgustu.
"Govorimo o mogoče 900.000 ljudeh, ki so še hitro okužljivi, če pridejo v stik z virusom. In to je dovolj veliko število, da lahko požene dnevno število testov v nekaj tisoč in udeležence v bolnišnicah prek 1000, lahko tudi prek 2000," je v Odmevih dejal Leon Cizelj z IJS-ja.

593 testov in 22 okužb

V nedeljo je bilo po 593 PCR-testih potrjenih 22 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih izvidov je znašal 3,7 odstotka. Po podatkih NIJZ-ja je precepljenih 37,4 odstotka prebivalstva.

Stanje v slovenskih bolnišnicah ostaja nespremenjeno. Hospitaliziranih je 29 bolnikov s covidom-19, od tega osem v intenzivni negi.

Sedemdnevno povprečje okužb po podatkih vlade znaša 67, 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev pa 40.

Hitro testiranje je v nedeljo opravilo 7823 ljudi.

Zdravstveni inšpektorat je v tem mesecu opravil 1080 nadzorov nad spoštovanjem karantene, pri čemer 45 postopkov še poteka, pri preostalih pa neskladnosti niso ugotovili, so pojasnili na inšpektoratu. Sicer pa je ministrstvo za zdravje od začetka julija izdalo 387 odločb o karanteni, 9570 ljudi pa je izpolnilo izjavo o karanteni.

Trenutno velja, da mora oseba, ki ji je v pogovoru z epidemiološko službo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pojasnjeno, da je bila v visokotveganem stiku z osebo, okuženo z novim koronavirusom, izpolniti izjavo o seznanitvi z napotitvijo v 10-dnevno karanteno na domu, ki je dostopna na povezavi eUprava. Če ta oseba ne izpolni omenjene izjave, NIJZ o tem obvesti ministrstvo za zdravje, ki izda odločbo, je pojasnila Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata.

Sorodna novica Izpolnjevanje PCT-pogojev pri gostih morajo preverjati tudi gostinci

Podobno je pri delu policije. Na mejnih prehodih in nadzornih točkah namreč policija osebam, ki prihajajo z območja z visokim tveganjem za okužbo z novim koronavirusom in izpolnjujejo pogoj za odreditev karantene na domu, v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih da v podpis izjavo o napotitvi v karanteno na domu.

Nadzorne točke so v skladu z veljavnim odlokom o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja covida-19 samo na letališčih in v pristaniščih, na notranjih mejah pa tudi na vstopnih in izstopnih železniških postajah. Po podpisu izjave podatke o osebi, ki je napotena v karanteno na domu, posredujejo NIJZ-ju, ki vodi evidenco o karanteni. Če se oseba odloči, da ne bo podpisala izjave, podatke pošljejo ministrstvu za zdravje, ki izda odločbo o karanteni na domu.

Porast izdanih karanten po okužbah med udeleženci maturantskih izletov

Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da je od začetka meseca izjavo ob prehodu meje podpisalo približno 7330 oseb, v informacijski rešitvi prek portala eUprava pa je izjavo pridobilo 2240 oseb. Poleg tega je ministrstvo izdalo 107 odločb tistim, ki so prehajali mejo, pa niso izpolnjevali pogojev za prehod brez karantene in niso želeli podpisati izjave. V primeru visoko tveganih stikov z okuženo osebo pa je ministrstvo izdalo 280 odločb o karanteni.

Dobršen del karanten na račun visoko tveganih stikov z okuženim je povezan z izbruhoma po prihodu dveh skupin dijakov z maturantskih izletov v Španiji. Do četrtka so pri skupini dolenjskih dijakov, ki so se iz Španije vrnili 3. julija, potrdili 139 okužb, prav tako so potrdili vsaj 90 sekundarnih okužb, torej so se okužili od udeležencev izleta. Poleg tega so epidemiologi prepoznali 474 visoko tveganih stikov znotraj tega izbruha, ki so pristali v karanteni.

Pri skupini gorenjskih dijakov, ki so se iz španskega letovišča Lloret de Mar vrnili 8. julija, pa so do četrtka potrdili 73 okužb z novim koronavirusom. Poleg tega se je od njih okužilo še vsaj 14 oseb, epidemiologi pa so prepoznali 306 visoko tveganih stikov znotraj tega izbruha. Potem ko se je izvedelo, da se je nekaj povratnikov z omenjenih maturantskih izletov namesto v karanteno odpravilo na počitnikovanje, je zdravstveni inšpektorat prednostno izvajal nadzore nad spoštovanjem karantene oseb iz teh dveh skupin. V petek pa je inšpektorat na vprašanje, koliko kršitev so ugotovili pri spoštovanju karanten maturantov, odgovoril, da ne vodijo evidenc, iz katerih bi bil razviden status kršitelja.

Cepljena velika večina poslancev državnega zbora

Po podatkih NIJZ-ja je bilo do zdaj s prvim odmerkom proti covidu-19 cepljenih dobrih 897 tisoč ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa nekaj manj kot 789 tisoč. Precepljenega je 37,4 odstotka prebivalstva. K čim širšemu cepljenju so državljane pred časom v skupni izjavi pozvali tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič in vodje vseh poslanskih skupin.

Proti covidu-19 je sicer cepljena velika večina poslancev. V poslanskih skupinah strank SDS, SD, SAB, NSi poslanski skupini nepovezanih poslancev ter italijanske in madžarske narodne skupnosti so precepljeni vsi poslanci. V SMC-ju pravijo, da so trdni zagovorniki cepljenja in da so tudi poslanci javno povedali, da so opravili cepljenje. V stranki SNS so zapisali, da sta z obema odmerkoma cepljena Dušan Šiško in Jani Ivanuša, Zmago Jelinčič pa še ne, saj je prebolevnik.

V LMŠ-ju so navedli, da je odločitev za cepljenje oziroma necepljenje lahko povezana z občutljivimi osebnimi podatki ali okoliščinami, med katere spada tudi zdravstveno stanje posameznika, zato poslancev ne sprašujejo, ali so se cepili ali ne. So pa potrdili, da je cepljena velika večina poslancev LMŠ-ja, saj so to sami povedali, med njimi tudi vodja poslanske skupine Brane Golubović in predsednik stranke Marjan Šarec. V Levici so pojasnili, da je bila cepljena večina njihovih poslancev in strokovnih sodelavcev. Tisti, ki niso izpolnjevali zdravstvenih pogojev za cepljenje, pa bodo cepljeni v novem terminu oziroma takoj, ko bo to mogoče.