Minister za zdravje Janez Poklukar je povedal, da je trenutno v bolnišnicah stanje stabilno, število pacientov se je celo zmanjšalo, izzivi pa so po njegovih besedah na intenzivni terapiji, kjer je zamik za sprejemi v bolnišnice, podobno kot je zamik po okužbah in sprejemi v bolnišnice.

Zaradi manjšega števila bolnikov so že zaprli covidno bolnišnico v Brežicah, zaradi izbruha pa so kot covidno bolnišnico aktivirali bolnišnico Sežana, ki pa jo bodo kmalu zaprli.

Minister: Obvladujemo covid-19 in imamo odprto družbo

Poklukar je predstavil tudi projekcije poteka epidemije covida-19 v Sloveniji, ki jih je pripravil IJS. Med drugim je navedel, da bi bilo v Sloveniji 1000 smrti s covidom-19 več, če ne bi bilo uvedenega pogoja PCT. "Trenutno nas pogoj PCT in drugi ukrepi peljejo v pravo smer. V smer, kjer covid-19 obvladujemo in imamo odprto družbo. Zato moramo ukrepe upoštevati dosledno," je poudaril minister za zdravje.

Minister Poklukar je na vprašanje, do kdaj bo v veljavi pogoj PCT in kaj bo merilo, da ne bo več potreben, pojasnil, da so z ukrepom PCT in preostalimi ukrepi zamejili širjenje epidemije. Vendar ni več tako drastičnega upada, kot je bil v prvih dneh. "Če PCT ne bo izvajan striktno, bomo njegovo vlogo in učinek relativizirali. Izgubil bo svojo moč in dal podlago, da se epidemija razmahne. Če bi se epidemija razmahnila, bomo sledili stroki, ki v prvih korakih predlaga pogostejša testiranja. Sicer pa bomo najbolj osredotočeni na zasedenost postelj na intenzivni terapiji," je odgovoril na vprašanje, ali se napovedujejo kakšni novi ukrepi, če se bo zgodil nov val okužb.

"Vemo, da smo lahko na zemljevidu ECDC-ja zeleni, vendar moramo razglasiti 'lockdown'. To nam ne pomaga. Imeti moramo ukrepe, ki ohranjajo odprto družbo, na drugi strani pa ukrepe, ki to omogočajo," je še dodal in tudi pojasnil, da je po smrti dekleta zaradi zapleta po cepljenju število cepljenj močno upadlo. Postopki glede nezaželenega dogodka so po njegovih besedah stekli in zdaj se čaka na poročilo, na podlagi katerega se bodo sprejeli ukrepi in druge odločitve.

Zakaj je bil sprejet odlok, da pogoj PCT začne veljati takoj po prejetem odmerku cepiva Janssen in ne šele po 14 dneh, zaradi česar je to cepivo po sprejetju odloka postalo zelo zaželeno, je Poklukar pojasnil, da tudi po drugem odmerku drugih cepiv velja enako, ukrep pa je "bil administrativen, zato ker cepljeni, ki so zdravi, ne izvajajo presejalnih testiranj in nimajo s tem povezanih stroškov". "Vsi poudarjamo, da zadostna imunost nastane 14 dni po cepljenju z Janssenom in vsi cepljeni z njim so bili pozvani, da so v teh 14 dneh previdni in se obnašajo tako, kot da niso bili cepljeni," je poudaril.

Štrukelj: "Vse kaže na to, da bomo imeli večji diapazon novih cepiv"

Zadnje informacije na področju cepiv in zdravil je na novinarski konferenci predstavil Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. "Kaže na to, da bo EMA do konca novembra dala pozitivno mnenje za cepivo Novavax. To cepivo čakamo že nekaj časa. To cepivo ni ne DNK ne RNK, ampak gre za virusni S-protein, ki je narejen v fermentorju. Gre za neke vrste na pol klasično cepivo," je napovedal.

Kot je dodal, je Evropska agencija za zdravila (EMA) sporočila, da končuje pregled cepiva kitajskega proizvajalca Sinofarm. "Veliko milijonov posameznikov se je cepilo s tem cepivom. Gre za klasično cepivo, kar pomeni, da vsebuje delec aktiviranega virusa. Takšno tehnologijo poznamo že od preteklosti in vsi tisti, ki imajo mogoče strah do novih tehnologij, jim bo tako na razpolago tudi klasično cepivo," je napovedal Štrukelj. Ravno tako je tretjo fazo končalo rekombinantno cepivo francoske družbe Sanofi, ki bo po Štrukljevih navedbah zelo podobno cepivu proizvajalca Novavax. "Vse kaže na to, da bomo imeli večji diapazon novih cepiv," je napovedal.

Štrukelj se je dotaknil tudi neželenih učinkov cepiv. "Cepiva so še vedno izjemno varna in učinkovita, vendar izkazujejo zelo redke neželene učinke," je dejal. Pri vektorskih cepivih, kot sta Janssen in AstraZeneca, se pojavljajo zelo redki neželeni učinki krvnih strdkov v možganih, na drugi strani pa znižane vrednosti trombocitov v telesu.

Pri informacijskih RNK-cepivih – v Sloveniji sta v uporabi cepivi proizvajalcev Moderna in Pfizer – pa se po Štrukljevih navedbah pojavlja redek neželeni učinek, ki se izkazuje kot vnetje srčne mišice ali osrčnika. "Ta zelo redek neželeni zaplet se pojavlja bolj pri mladih, predvsem moškega spola, in zaradi tega sta se agenciji za zdravila Švedske in Danske odločili, da bodo cepivo Moderna za zdaj umaknili in dali možnost uporabe preostalim cepivom," je pojasnil Štrukelj.

"Absolutno je smiselno cepljenje tako z mRNK-cepivi kot tudi z vektorskim cepivom – ta trenutek je v Sloveniji to cepivo AstraZenece. To cepivo namreč poveča celično imunost in je v tem smislu boljše. Cepiva na osnovi mRNK pa nekoliko bolj povečajo število protiteles," je dejal Štrukelj.

Prva specifična zdravila pričakovana na začetku leta 2022

Glede zdravil je Štrukelj dejal, da se pričakujejo prva specifična zdravila za covid-19. Pfizerjevo zdravilo bo v kombinaciji z Ritonavirom predvidoma dobilo dovoljenje v januarju ali februarju 2022. "Zdravilo bo, upamo, zavrlo delovanje virusne proteaze in tako se virus ne bo mogel več razširjati," je pojasnil. Kot je dodal, na podoben način deluje Molnoperavir, zdravilna učinkovina, ki je najdlje v postopku registracije. "5. oktobra je EMA začela t. i. tekoči pregled dokumentacije. Pričakujemo, da bo to zdravilo na trgu januarja prihodnje leto," je napovedal Štrukelj.

Kot je dodal, zelo obširna neodvisna mednarodna klinična študija poteka tudi glede zdravila Ivermektin. "Vključenih je več kot 22 tisoč posameznikov. Trenutno rezultati niso obetajoči, vendar čakamo študijo do konca leta," je dejal Štrukelj.

"Ljudje nismo statistika, a številke so pomembne in moramo jih upoštevati"

Kot je dejal, v ZDA ne uporabljajo cepiva AstraZenece, uporabljajo pa cepivo Janssen. Po drugi strani Danska ne uporablja cepiva Janssen, uporablja pa cepivo AstraZenece. "V obeh primerih gre za vektorsko cepivo. Odločitev je tako posledica milijonov in milijonov cepljenih in na podlagi tega lahko naredimo neko določeno statistično vrednost," je pojasnil.

"Vedno znova pravimo, ljudje nismo statistika, in to zelo drži. Vendar pa lahko samo na osnovi številk primerjamo učinkovitost in varnost nekega cepiva ali zdravila," poudarja Štrukelj. V Angliji letno zaradi aspirina in drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil dokazano in evidentirano umre tri tisoč posameznikov. Vendar se, kot je poudaril Štrukelj, nekaj sto tisoč posameznikov z jemanjem teh zdravil ob možganski kapi in nenadnem srčnožilnem dogodku reši. "Angleška agencija za zdravila in tudi vse druge nacionalne agencije bi aspirin umaknile, če bi pretehtale, da je tveganje preveliko. Tako da številke so potrebne in številke moramo upoštevati," je dejal.

Tretji odmerek za zdrave polnoletne šest mesecev po drugem odmerku

Glede cepljenja s tretjim odmerkom je Štrukelj dejal, da je EMA podala stališče, da je tretji odmerek primeren za vse starejše od 18 let, in sicer šest mesecev po drugem odmerku oz. 28 dni po drugem odmerku za tiste, ki imajo oslabljen imunski sistem. V drugem primeru o tem sicer odloča lečeči zdravnik oz. konzilij.

"Vedeti morate tudi, da Svetovna zdravstvena organizacija močno poziva, naj ne hitimo s tretjim odmerkom zaradi tega, da bi se cepiva, ki jih je bistveno premalo izven Evrope, enakomerno porazdelila po svetu," je dejal Štrukelj.

V sredo potrjenih 968 okužb

V sredo so pristojni opravili 5336 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom. Pozitivnih je bilo 968 izvidov, to je 18,1 odstotka. Hospitaliziranih je 413 bolnikov (13 več kot dan prej), od tega na intenzivni negi 114 (število nespremenjeno), kažejo podatki na Sledilniku za covid.

Prejšnjo sredo so potrdili več (1028) okužb.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Po podatkih NIJZ-ja je v državi trenutno 11.943 aktivnih primerov okužbe, kar je 42 manj kot dan prej, poroča Slovenska tiskovna agencija. Umrli so trije covidni bolniki, sporoča vlada.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb trenutno znaša 836, kar je sedem manj kot dan prej. V zadnjih 14 dneh so potrdili 564 okužb na 100.000 prebivalcev, kar sta dve manj v primerjavi s povprečjem dan prej.

V sredo so opravili tudi 23.853 hitrih testov, ki jih v primeru pozitivnega izvida preverijo še s PCR-testi.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je pri nas po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.132.152 ljudi, z vsemi odmerki cepiva pa 1.023.080.

Slovenija še naprej temnordeča

Slovenija na novem epidemiološkem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) ostaja označena s temnordečo barvo. Poleg Slovenije so v celoti temnordeče še Estonija, Latvija in Litva. S temnordečo barvo so označena območja, kjer 14-dnevna incidenca okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev presega 500, pri izračunih pa sicer upoštevajo tudi delež pozitivnih testov.

Temnordeče so obarvana tudi nekatera druga območja v Evropi, med njimi hrvaška prestolnica Zagreb in posamezne regije v Romuniji. Razmere se slabšajo v večjem delu vzhodne Evrope, med drugim na Češkem, Slovaškem in Madžarskem, kjer so po novem nekatera območja oranžna in rdeča. Izjema velja za Poljsko, ki ostaja večinsko zelena. Na zahodu Evrope pa se razmere počasi izboljšujejo, tako so po novem zelena nekatera območja v Franciji in Španiji.

Bodo sistem barv opustili?

Ob vse večji stopnji precepljenosti naj bi ECDC predlagal spremembo zemljevida, s tem bi olajšali potovanje cepljenim in opustili sistem barv, ki omejujejo potovanje na območja in z območij, ki veljajo za bolj tvegana zaradi povečanega števila okužb, poroča portal Euroactiv.

ECDC je v poročilu opozoril na pomanjkljivosti sistema barv, saj imajo med drugim države EU-ja različne sisteme za testiranje, in to otežuje statistično primerjavo. Prepričani so tudi, da je treba pri izračunih upoštevati stopnjo precepljenosti. Glede na analizo dozdajšnjega stanja omejitve potovanj niso bistveno prispevale k zmanjšanju širjenja novega koronavirusa, števila hospitalizacij ali smrti. Zato predlagajo, da nehajo uporabljati kombinirani kazalnik za barvanje zemljevida, saj da ima omejen vpliv na javno zdravje. Namesto tega bi se radi osredotočili na promocijo cepljenja med potniki, so predlagali v predstavitvi, ki jo je videla tiskovna agencija Reuters.

Oceno dozdajšnjega stanja in pripravo predlogov so opravili na poziv Evropske komisije. Med drugim so predlagali, da se kot kazalnik upošteva cepljenje.

Trenutno je v EU-ju v celoti cepljenih okoli 74 odstotkov odraslih. Se pa ta stopnja zelo razlikuje od države do države – medtem ko je na Portugalskem cepljenih 85 odstotkov prebivalcev, jih je v Bolgariji 19 odstotkov.