Po predlogu zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov bodo lahko delodajalci napotili delavce na čakanje največ za tri mesece. V tem času jim bodo morali izplačevati 80 odstotkov nadomestila plače, k čemur bo 40 odstotkov prispevala država. Delodajalec se bo moral ob tem zavezati, da bo njihova delovna mesta ohranil še najmanj šest mesecev po tistem, ko jih je napotil na čakanje. Enako nadomestilo je predvideno za delavce, ki bodo morali po odločbi ministra za zdravje ostati v karanteni, le da bo v tem primeru celotno breme izplačila prevzela država.

"Gre za ohranjanje delovnih razmerij," je na izredni seji DZ-ja poudarila Mateja Ribič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlada poskuša z zakonom preprečiti, da bi delodajalci zaposlene pošiljali na zavod za zaposlovanje in bi tako v celoti prešli v breme države. "Ne gre za subvencioniranje dejavnosti, pač pa izključno za ohranjanje delovnih razmerij," je poudarila.

Sorodna novica Interventnega zakona za samozaposlene v kulturi ne bo

Premalo pomoči za samozaposlene?

Odbor DZ-ja za delo je že v sredo med upravičence vključil tudi samozaposlene, in sicer z odlogom plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos za dve leti. "To je premalo," je na seji poudaril Miha Kordiš (Levica). Samozaposlenim bi morali po njegovem mnenju te prispevke odpisati, enako menijo tudi v SD-ju in LMŠ-ju. "100.000 samostojnih podjetnikov je številka, ki je ne moremo spregledati," je dejal Soniboj Knežak (SD).

Jožef Horvat (NSi) je predlog zakona podprl z besedami, da po epidemiji ali že med njo ne sme priti do kolapsa slovenskega gospodarstva. "Časa za debato ni, ljudi je treba pomiriti in jim ponuditi hitre rešitve," je soglašal tudi Dušan Šiško (SNS). "Podjetjem je treba pomagati," je enako kot predstavniki vseh poslanskih skupin soglašal Kordiš. A vlado zanima le kovanje dobičkov kapitala, je opozoril in vprašal: "Koliko boste dali delodajalcu, ki delavce sredi epidemije kot sardine tlači za proizvodni trak?"

V Levici se zavzemajo za to, da bi bila pomoč države enako kot gospodarstvu namenjena tudi tistim institucijam, ki ne delajo za trg. "V predlog zakona niso vključene številne organizacije, društva, ustanove, ki so za našo družbo izjemnega pomena," je dejal tudi Aljaž Kovačič (LMŠ).
"Gre za prve rešitve, ki bodo pomagale gasiti požar," je predloge za razširitev kroga upravičencev zavrnil Jurij Lep (DeSUS). Dodatni ukrepi se pripravljajo tudi za kmete, je povedala Ribičeva. DZ bo o sprejemu zakona glasoval še danes, veljati pa bi lahko začel že v petek.

Sorodna novica Pravice in dolžnosti delavcev v času epidemije koronavirusa

Podjetjem možnost odloga plačila posojil

Zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev bo gospodarskim subjektom omogočil odlog plačila posojil za leto dni, nato pa bodo kreditojemalci v dogovoru z banko reprogramirali svoja posojila.

Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju bo zavezancem omogočil, da bodo lahko davčne obračune akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in davčne obračune davka od dohodkov pravnih oseb za lani oddali dva meseca pozneje, to je do 31. maja. Na konec maja se prestavlja tudi rok za oddajo letnih poročil za leto 2019 Ajpesu.

Posledično se bo skrajni rok za sestavo informativnih izračunov dohodnine za leto 2019 zamaknil za mesec dni - na najpozneje 30. junija. Če epidemije do 15. maja še ne bo konec, se bodo lahko vsi ti roki podaljšali.

Plačilno sposobne družbe, ki plačujejo davke, tudi samozaposleni, bodo tako dobili zakonsko podlago, tako rekoč pogajalsko moč, v dogovoru z bankami, ki jih bodo lahko prosili za odlog plačevanja do enega leta. Banke bodo dolžne odložiti obveznost plačevanja posojil tistim, ki so morali zapreti poslovanje zaradi vladnih in občinskih odlokov.

"Doslej so bili ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa usmerjeni v zajezitev javnega življenja, s čimer se je neposredno poseglo tudi na področje poslovanja poslovnih subjektov in posledično izpolnjevanja davčnih obveznosti," je predlog zakona pojasnil finančni minister Andrej Šircelj.

Predlog zakona tudi določa, da bodo lahko zavezanci zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije koronavirusa zaprosili za dovoljenje za odlog oz. za obročno plačilo davkov. To je sicer možno že zdaj, vendar bodo pogoji za uveljavitev te možnosti po novem blažji in bolj enostavni.

V nadaljevanju predlog zakona vsebuje poseben sklop ukrepov, namenjenih tekočemu zagotavljanju finančnih sredstev za spopad z epidemijo, ki jih, kot je pojasnil Šircelj, ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče načrtovati. "V tej državi se ne bo zgodilo, da ne bo dovolj denarja za opremo za reševanje človeških življenj," je spomnil na trenutno zaostreno stanje v državi.

S tem namenom predlog zakona vladi omogoča, da lahko v času epidemije začasno zadrži izvrševanje posameznih proračunskih izdatkov ter si vzame neomejena pooblastila za prerazporejanje denarja znotraj proračuna.

"DZ ne bo imel več pristojnosti nad področjem javnih financ," je te določbe komentiral Robert Pavšič (LMŠ). "Vlada bo dobila največja možna pooblastila v času od osamosvojitve Slovenije in precej večja, kot jih je imela v času finančne krize," pa je dodal Robert Polnar (DeSUS).
Še bolj oster je bil Luka Mesec (Levica): "Bojimo se, da bodo ti ukrepi izkoriščeni za nelegitimno utrjevanje oblasti." Jožef Horvat (NSi) je po drugi strani menil, da krizno upravljanje zahteva, da damo vladi več pooblastil. Šircelj je sicer zagotovil, da bo vlada o opravljenih prerazporeditvah znotraj proračuna redno poročala državnemu zboru.

DZ se je seznanil s predlogom zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju, ki administrativno razbremenjuje podjetja, s čimer se vsi strinjajo, hkrati pa z namenom zagotavljanja sredstev za spopad z epidemijo daje široka pooblastila vladi pri upravljanju z državnim proračunom. To se zdi marsikomu sporno.

Obrtna zbornica ni zadovoljna s predlaganimi ukrepi

V Obrtni zbornici Slovenije poudarjajo, da so ukrepi, ki so jih predlagali še v prejšnji vladi pred dvema tednoma, premalo obsežni in učinkoviti.

Mala podjetja in samozaposleni, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva, so v kritičnih razmerah najbolj na udaru, opozarjajo v zbornici. Pomoč se mora po njihovem mnenju zagotoviti v milijardah, in to ne zgolj v obliki posojil. Zato predlagajo ustanovitev kriznega sklada, iz katerega se bodo črpala sredstva za pomoč prizadetim v krizi, tudi malemu gospodarstvu.

OZS: "Država naj nase prevzame celotno breme"

Vsem podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki imajo z odlokom prepoved opravljanja dejavnosti, je treba zagotoviti, da breme plač delavcev preide v celoti na državo, so poudarili v OZS-ju. Enako velja za samozaposlene, ki morajo ob oprostitvi plačila davkov in prispevkov dobiti tudi nadomestilo za čas, ko svoje dejavnosti ne smejo opravljati.

Glede interventnega zakona o čakanju delavcev na delo doma so poudarili, da mora država nase prevzeti bistveno večje breme. Tistim, ki pa sploh ne morejo poslovati, pa takšen ukrep ne koristi. Stroški podjetja, tudi če je zaprto, niso le plače zaposlenih in krediti, ampak so to še drugi stroški, ki jih mora plačevati.

"Če je želja, da se ohrani čim več delovnih mest, iskrena, potem je treba, da se vsem, ki jim ni dovoljeno poslovati, pomaga na način, da država prevzame vsaj celotno breme stroškov plač," so prepričani v zbornici. "Zavedamo se, da je najprej treba poskrbeti, da zdravstvo in infrastruktura lahko delujeta, a ob tem je ključno, da se tudi gospodarstvu zagotovi nujno potrebna pomoč," so zapisali v sporočilu za javnost.

DZ naklonjen predlogom za ukrepanje v primeru pomanjkanja hrane

Sorodna novica Kako ravnati, da se ne okužite, in kaj storiti, če sumite, da ste se

DZ se je seznanil s predlogom zakona, s katerim bi se v primeru zaostritve razmer zaradi epidemije novega koronavirusa zagotovilo nemoteno oskrbo s hrano. Vlada bo lahko določala cene posameznih skupin prehranskih izdelkov in omejevala promet z njimi. S predlaganimi rešitvami se strinjajo v vseh poslanskih skupinah.

Na podlagi zakona o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov bo mogoče omejiti promet z živili, kot tudi prepovedati njihov izvoz ali uvoz ter regulirati cene, je povedala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec.

Zakon sam še ne predvideva nobenih omejitev, pač pa le daje podlago za to, je dodala. Če bo prihajalo do pomanjkanja ali presežkov kakšne skupine živil, bo ministrstvo na podlagi zakona lahko ukrepalo z ustrezno odredbo. "Če pride do zaprtja meja, bomo najprej doživeli izpad preskrbe s sadjem in zelenjavo," je menila.

Na podlagi zakona se bo lahko omejil promet s kmetijskimi pridelki, živili in živali za prehrano ljudi. Če bi zaznali kakršnekoli spremembe, ki bi onemogočale dostop do kakšne skupine živil, bi lahko prepovedali izvoz, da bi s tem zadostili potrebam slovenskih državljanov. Naslednji ukrep je omejitev uvoza, če bi za to obstaja potreba.

Ob tem je ministrica potrošnike pozvala h kupovanju čim več živil, ki jih pridelujemo v Sloveniji. Enako so menili tudi poslanci. Violeta Tomić (Levica) je predlagala, naj se poleg možnosti omejitve cen kmetijskih pridelkov, živil in živali v zakon zapiše tudi možnost omejitve cene semen, semenskega in saditvenega materiala. "Gre za ključno surovino v pridelavi hrane za prebivalce," je pojasnila.

Na podlagi zakona se bo lahko tudi določilo začasnega upravljalca kmetije, če je na njej zaradi okužbe z novim koronavirusom okrnjeno delo. Prav tako bo omogočil začasno postavitev, uporabo oz. vzdrževanje skladišč za živila ali gozdno-lesne sortimente, če bi se ti zaradi nezmožnosti izvoza začeli kopičiti. DZ bo o sprejemu zakona glasoval še nocoj.

Ukrepi na področju pravosodja

Parlamentarna razprava o predlogu zakona, ki zaradi epidemije novega koronavirusa začasno ustavlja tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zaporne kazni, je pokazala, da predlog uživa zadostno podporo. Poslanci namreč večinsko menijo, da so ukrepi v trenutnih razmerah smiselni in potrebni.

Predlog zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja novega koronavirusa po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič določa, da roki v sodnih in prekrškovnih zadevah v času epidemije ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Tudi roki v upravnih zadevah v tem času ne bodo tekli, razen v nujnih zadevah. Tam, kjer roki tečejo, pa bo treba stranke o tem posebej obvestiti.

Možna prekinitev zaporne kazni

Predlog za potrebe možnega ukrepanja zaradi koronavirusa posega tudi v delo zaporov. Med drugim po besedah ministrice določa, da roki za začetek prestajanja zaporne kazni ne tečejo.
Direktor zapora bo lahko, če bo to potrebno zaradi preprečitve širjenja epidemije, zaporniku za en mesec prekinil prestajanje zaporne kazni, če za to ne bo varnostnih zadržkov. Prav tako bo lahko zapornika predčasno odpustil iz zapora, če bo največ šest mesecev pred iztekom kazni in če bo izpolnjeval pogoje, ki veljajo za pogojni izpust.

V poslanski skupini SDS po besedah Dejana Kaloha predlog zakona podpirajo, saj da bo pripomogel k učinkovitejšemu preprečevanja širjenja koronavirusa v zaporih, ki so prenatrpani. Ukrepi so začasni, njihovo trajanje pa omejeno najdlje do 1. julija letos, je dejal. V poslanski skupini NSi se jim po besedah Blaža Pavlina zdi pomembno zadržanje sodnih in upravnih rokov. "Zdravje in življenja ljudi so na prvem mestu, zato lahko nekateri postopki počakajo," je dejal.

Predrag Baković (SD) je glede dela sodišč spomnil, da so v časi epidemije koronavirusa svoja vrata zaprla tudi druga sodišča po Evropi in obravnavajo le nujne zadeve. Tudi naša sodišča tako že ravnajo, zato ta zakon pomeni le še pravno podlago za to, je dejal. V SAB bodo po besedah Andreja Rajha predlog podprli. "Moramo namreč dati vedeti, da smo enotni in si med seboj pomagati. Vsi smo v istem čolnu in le skupaj nam bom uspelo."

Ukrep bi bil po mnenju nekaterih poslancev lahko bolj premišljen

Poslansko skupino LMŠ so zmotile določbe glede možnosti predčasnega izpusta zapornikov, zato se bodo po besedah Tine Heferle glasovanja o zakonu, ki ga sicer podpirajo, vzdržali. Ukrepi glede izpusta zapornikov so zastavljeni preveč široko in premalo dorečeni, je dejala. Dodala je, da bi bilo treba bolj gledati na varnost ljudi. Tudi v Levici po besedah Željka Ciglerja menijo, da bi bil lahko omenjeni ukrep bolj premišljen. "V zaporih so namreč tudi ljudje, ki nimajo kam iti. Zato pričakujem, da se bo to pri presojanju o izpustu upoštevalo," je dejal. Zakon bodo sicer podprli.

Jurij Lep (DeSUS) pa je spomnil, da je predčasen izpust zapornika mogoč že do zdaj, le da mora biti največ tri mesece pred iztekom kazni. Dušan Verbič (SMC) je ocenil, da je epidemija koronavirusa razkrila, da so državni načrti ukrepanja v primerih tovrstnih epidemij nedodelani, zato bi jih bilo po njegovem smiselno dopolniti takoj, ko bo epidemija minila.