V primeru PCR-testov je delež pozitivnih testov znašal 22,9 odstotka, v primeru hitrih antigenskih testov (HAT) pa 5,2 odstotka, kažejo podatki Sledilnika za covid-19. Trenutno je v državi aktivnih 19.008 (+1.439, -2.076) primerov.
Po podatkih vlade se v bolnišnicah zaradi covida-19 zdravi 1140 bolnikov, od tega 185 na intenzivni negi. Umrlo je 25 ljudi.
Po številu novih okužb so v četrtek izstopale naslednje občine: Koper (60), Nova Gorica (42), Ajdovščina in Kranj (41), Brežice (21), Celje (24), Domžale (31), Hrastnik (35), Ljubljana (119) in Maribor (55).
14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev na ravni države znaša 892, najvišja incidenca ostaja v posavski in goriški regiji ter v jugovzhodni Sloveniji. Na spodnjem delu grafa so regije, ki imajo najnižjo incidenco: koroška, obalno-kraška in osrednjeslovenska regija (incidenca je 776,8).
Sedemdnevna incidenca na ravni države znaša 406. Tudi v tem primeru so regije z najslabšo incidenco posavska, goriška in jugovzhodna Slovenija, medtem ko je ta številka najnižja v koroški regiji, tej sledijo osrednjeslovenska, podravska in gorenjska regija.
"Včerajšnji podatki kažejo, da povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dnevih znaša 1220, kar je pet manj, kot smo poročali včeraj, znižalo pa se je tudi število hospitaliziranih. To pomeni, da smo v skladu z načrtom sproščanja še vedno v rdeči fazi," je na novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša.
V odpadnih vodah brez upadanja koncentracije virusa
Nacionalni inštitut za biologijo, ki izvaja monitoring odpadnih voda na zaznavo koronavirusa v čistilnih napravah, v številnih krajih po vsej državi še vedno ne opaža upadanja koncentracije virusa. Kot je za Radio Slovenija povedala mlada raziskovalka na inštitutu Katarine Bačnik, to pomeni, da so razmere še vedno zelo resne: "V zadnjih tednih v odpadnih voda ne opažamo večjh sprememb, se pravi, da količine virusa v zadnjih tednih niso narasle, kot bi lahko pričakovali po praznikih, niti ne opažamo, da bi padale. Takšne, kot so trenutno, so zelo podobne tistim s konca lanskega leta." Dodala je, da so na inštitutu začeli tudi odkrivati nove seve virusa. Podatkov še ni, posamične mutacije pa lahko zaznajo le, ko so že precej razširjene.
Krek: Cepljenje v širšem obsegu v drugi polovici februarja
Direktor NIJZ-ja Milan Krek je zaradi priprave logistike cepljenja proti covidu-19 na ravni države obiskal Zdravstveni dom Kranj in Osnovno zdravstvo Gorenjske. Kot je pojasnil, so na Gorenjskem zelo dobro vzpostavili sistem evidence in izpeljali tudi samo cepljenje na terenu. Organizirali so množično cepljenje, s čimer so razbremenili zdravnike družinske medicine. Vzpostavili pa so tudi dober informacijski sistem, ki olajšuje birokratske procese.
"Gre za zelo veliko dobrih izkušenj, ki bi jih bilo smiselno prenesti v celoten slovenski prostor," je v pripravah na organizacijo obsežnega cepljenja, ki se obeta v prihodnjih mesecih, dejal Krek. Dostave cepiva bodo tako verjetno potekale le na eno ali nekaj lokacij, evidenca cepljenja pa se bo vodila prek centralnega informacijskega sistema.
Kot je napovedal Krek, se bo cepljenje v širšem obsegu začelo v drugi polovici februarja, ko bo Slovenija dobila še cepivo podjetja AstraZeneca. "Takrat bomo imeli dovolj cepiva za vse, ki se bodo hoteli cepiti," je dejal Krek. Pojasnil je, da bo zdaj dva ponedeljka zapored Slovenija prejela le cepivo, ki bo namenjeno drugemu odmerku že cepljenih. Prihodnji teden bo tako Slovenija prejela okoli 19.000 odmerkov cepiva.
Ko bo cepiva dovolj, se bodo lotili tudi promocije cepljenja, je napovedal Krek. "Imamo strateški načrt medijskega pristopa, ampak delati kampanjo v trenutku, ko nimamo cepiva, je malo čudno. Zato bomo kampanjo sprožili takoj, ko bomo imeli dovolj cepiva, da se bodo lahko ljudje šli cepit," je dejal. Ob tem je navedel negativne izkušnje nekaterih držav, ki so že izvedle močne kampanje, a zdaj nimajo cepiva, da bi cepili vse zainteresirane.
Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjska Jože Veternik je pojasnil, da so na Gorenjskem cepljenje organizirali na šestih cepilnih mestih, ki so zaradi boljše dostopnosti praviloma zunaj zdravstvenih domov. "Nas pa skrbi cepljenje večjega števila občanov, ki glede na dinamiko dobave cepiv prihajala konec februarja ali marca," je dejal Veternik. Opozoril je, da bo to kadrovsko in logistično zelo velik zalogaj, zato računa na pomoč NIJZ-ja in bolnišnic.
Na Gorenjskem je že od 5. januarja odprta spletna prijavnica na cepljenje, doslej pa se je prijavilo okoli 15.000 ljudi, kar predstavlja okoli 10 odstotkov populacije. Veternik je posebej zadovoljen z odzivom zdravstvenih delavcev, saj se je cepilo med 60 in 70 odstotki zaposlenih v zdravstvenih domovih, kjer je bilo doslej okuženih le okoli 10 odstotkov zaposlenih.
Nova izjema za prehajanje državne meje brez karantene
V Slovenijo je od danes mogoč vstop brez obvezne karantene za državljane članic Evropske unije ali schengenskega območja, ki opravljajo vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču. Državo morajo sicer zapustiti v 12 urah po prehodu meje.
Vlada je odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja covida-19 spremenila v sredo in med izjeme dodala tudi lastnike objektov in zemljišč v Sloveniji.
Vstop v Slovenijo iz države na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa na novi koronavirus bo tako od zdaj mogoč za vse državljane članic EU-ja ali schengenskega območja, ki prihajajo iz katere od teh držav, da bodo v Sloveniji lahko opravljali varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oskrbo ali nego družinskih članov, starševsko skrb in stik z otrokom, vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču, ki ga ima v lasti, najemu ali uporabi, ali je odpravljal neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje. Čez mejo pa se bodo morali vrniti v 12 urah.
Od prejšnjega tedna med izjemami tudi dvolastniki ali najemniki zemljišč v obmejnem območju
Že od prejšnjega tedna je vstop v Slovenijo iz države na rdečem seznamu brez napotitve v karanteno na domu ali brez predložitve negativnega izvida testa mogoč za dvolastnike ali najemnike zemljišč v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, ki prehajajo mejo zaradi opravljanja kmetijsko-poljedelsko-gozdarskih del in se čez mejo vrnejo takoj po opravljenem delu.
Vlada drugih izjem glede prehajanja meje ali veljavnosti PCR- in hitrih antigenskih testov (HAT) ter glede napotitve v karanteno na meji ni spreminjala.
Na rdečem seznamu vse članice EU-ja in schengenskega območja
Tako v karanteno še vedno ni treba ob predložitvi negativnih izvidov PCR-testa, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa, ali negativnega HAT-testa, ki ni starejši od 24 ur od odvzema brisa. Test mora biti opravljen v državi članici EU-ja ali schengenskega območja. S testom, katerega izvid je negativen, je mogoče tudi prekiniti karanteno na domu, v katero napoti policija ob prečkanju meje osebo, ki pride iz države na rdečem seznamu.
Vlada je v sredo nekoliko spremenila tudi rdeči seznam držav, za katere je ob prihodu iz njih obvezna karantena (razen za navedene izjeme). Tudi ta seznam je začel veljati z današnjim dnem.
Med članicami EU-ja in schengenskega območja so na rdečem seznamu vse. Na rdečem seznamu ni samo grških Južnoegejskih otokov, Krete, Epirja in Jonskih otokov. Na rdečem seznamu tudi ni celotne Norveške, ampak administrativne enote Oslo, Rogaland, Trondelag in Viken.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje