Kot je zapisala Prelesnikova, se je s predlogom sklepa notranjega ministrstva o izmenjavi osebnih podatkov med policijo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) seznanila prek medijev. Informacijski pooblaščenec je, kot je zapisala Prelesnikova, zakonodajalca že v fazi sprejemanja interventnega zakona opozoril, da 103. člen zakona daje "izredno (pre)široka pooblastila policiji za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov kot tudi za druge oblike posegov v pravice posameznikov".

Predlog sklepa ministrstva po pojasnilih Prelesnikove opredeljuje izvajanje omenjenega člena. Zakon sicer določa, da smejo policisti zgolj za iskanje oseb, prepoznavanje oseb po fotografijah, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, začasno omejevanje gibanja oseb in privedbo dostopati do zakonsko določenih osebnih podatkov, vključno s posebnimi vrstami osebnih podatkov, ki jih upravlja ali pridobiva NIJZ.

Prelesnikova je pojasnila tudi, da lahko policija od NIJZ-ja pridobiva osebno ime, EMŠO, za tujega državljana številko, vrsto in državo izdajateljico osebnega dokumenta, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, podatke o osebnem zdravniku, podatke o odločbi, s katero je bila oboleli osebi odrejena osamitev, popolna osamitev ali karantena, podatke o vrsti in trajanju osamitve ali karantene, podatke o omejitvah, ki so bile odrejene za osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali karantena.

"To pa ne dovoljuje policiji podatkov pridobivati množično ali na zalogo," je zapisala.