V sredo so v Sloveniji opravili skupno 18.280 testov, od tega je bilo opravljenih 6370 PCR-testov, pozitivnih je bilo 2040 (32 odstotkov). Opravljenih je bilo tudi 11.910 HAGT-testov, pozitivnih pa je bilo 623 (5,2 odstotka).

V bolnišnicah se zdravi 1169 ljudi, od tega je na intenzivnih oddelkih 189 bolnikov. Iz bolnišnice so včeraj odpustili 84 ljudi, umrlo je 23 ljudi.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Na včerajšnji dan po okužbah izstopajo: Nova Gorica 48, Ajdovščina 27, Koper 63, Brežice 43, Krško 51, Novo mesto 44, Sevnica 37, Zagorje ob Savi 43, Črnomelj 32, Celje 82, Dravograd 30, Laško 31, Šentjur 42, Slovenj Gradec 44, Žalec 35, Murska Sobota 43, Kranj 60, Ljubljana 235, Domžale 54, Ivančna Gorica 32, Maribor 85.

Priprave na tretji val v Ljubljani

UKC Ljubljana te dni zaznava več kot 50-odstoten porast prihodov v urgentno internistično ambulanto, ob tem pa se pripravlja na tretji val epidemije covida-19, je dejal generalni direktor zavoda Janez Poklukar. Opozoril je na pomanjkanje kadra s področja zdravstvene nege, zato bi bilo po njegovem mnenju treba izvesti racionalizacijo po državi.

"Ta trenutek imamo po Sloveniji približno 850 medicinskih sester v referenčnih ambulantah, centrih za krepitev zdravja, v zdravstvenovzgojnem delu in nekaterih drugih deloviščih, ki ta trenutek, ko je ključno reševanje življenj, morda niso najbolj potrebna," je dejal v izjavi za javnost, ki so jo posredovali iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Velik porast prihodov v urgentno ambulanto je sicer po njegovih besedah posledica novoletnih praznikov, obremenitve pa zmorejo "samo z dodatnim angažmajem ekip v urgentni ambulanti in tudi na oddelkih, kjer potem te bolnike sprejemamo". "S tem seveda gasimo trenuten požar, ki je deloma tudi posledica epidemije, vendar na dolgi rok to ne bo šlo," je ocenil.

Vodja internistične prve pomoči, ki je del urgentnega bloka v UKC-ju Ljubljana, Hugon Možina je ob tem pojasnil, da sicer vsa leta po daljših praznikih opažajo naraščanje števila bolnikov, a je bilo letos precej huje kot običajno. V noči na torek se je priliv bolnikov še povečal, tako da so kljub dodatni ambulanti bolniki, ki so večinoma starejši od 75 let, ponoči čakali tudi osem ur in več.

Po besedah Možine je večji priliv poleg zimskega časa in respiratornih okužb tudi na račun bolnikov, ki so covid že preboleli in se vračajo zaradi zapletov po tej preboleli bolezni. Gre denimo za trombotične zaplete, infekcije in pljučnice, prav tako pa k njim prihajajo bolniki iz domov starejših občanov, od koder pošiljajo "več zelo slabih bolnikov, ker jih je še strah pogroma, ki je bil v medijih pred meseci", je pojasnil. "Nabere se kar nekaj bolnikov več, kot jih zmoremo," je dodal.

UKC MB obravnaval 95.000 bolnikov manj

Število bolnikov s covidom-19 v UKC-ju Maribor se je v zadnjih dveh tednih znižalo, a se že pripravljajo na novi val epidemije, zato za zdaj še ne morejo odločneje povečati obsega obravnav preostalih bolnikov. Lani so zaradi epidemije obravnavali okoli 95.000 bolnikov manj in opravili približno 6000 večjih operativnih posegov manj kot v letu 2019.

Medtem ko je bilo pred sedmimi ali osmimi tedni v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor hospitaliziranih okoli 230 bolnikov s covidom-19, jih je trenutno 162. Od tega 46 ljudi potrebuje intenzivno zdravljenje. "Skupna obremenitev je nekoliko manjša, zato nekoliko lažje dihamo. Je pa število oseb v intenzivni terapiji ves čas na zgornjem robu. Tu je stanje najhujše," je v današnji izjavi za medije povedal strokovni direktor Matjaž Vogrin.

Zaradi manjšega števila bolnikov s covidom-19 so lahko te dni minimalno povečali druge programe, a bo trajalo še precej časa, da bodo nadomestili izpad obravnav iz lanskega leta, ki je po Vogrinovih besedah "skrb vzbujajoč". Sicer je poudaril, da gre za manj nujne posege, saj bolnike z nujnimi stanji ali onkološkimi obolenji obravnavajo z nezmanjšanim tempom. "Število obravnavanih bolnikov z medicinskih strok, kot so revmatologija, ortopedija, fiziatrija, dermatologija, pa je bistveno manjše. V novembru in decembru so operirali le šest odstotkov bolnikov v primerjavi s številkami iz leta 2019," je povedal.

V UKC-ju Maribor je poleg bolnikov s covidom-19 trenutno hospitaliziranih še več kot 500 preostalih bolnikov. Gre za najtežje bolnike, ki nujno potrebujejo bolnišnično zdravljenje in so najzahtevnejši bolniki.

Cepljenje kot luč na koncu predora

V preteklih dneh so cepili proti covidu-19 okoli 600 zaposlenih v mariborskem kliničnem centru, v prihodnjih dneh naj bi se ta številka povzpela na okoli 1600. "Vedno več je prijav in tega smo veseli. Kot strokovni direktor si želim, da bi se cepili vsi zaposleni, saj je to tista luč na koncu predora, ki omogoča vrnitev v normalno življenje in našo normalno dejavnost," je dejal Vogrin.

Najslabša slika v Posavju

Posavje ima že nekaj časa najslabšo epidemiološko sliko v državi, takšno stanje pa je po mnenju tamkajšnjih pristojnih posledica neodgovornega ravnanja posameznikov in neupoštevanja nujnih zaščitnih ukrepov. Rast okužb pripisujejo predvsem sestajanju pred in med novoletnimi prazniki, rast okužb zaznavajo tudi v nekaterih domovih starejših občanov.

Na sredinem sestanku razširjenega štaba civilne zaščite občine Sevnica so menili, da glede na izkušnje zadnjega obdobja ni pričakovati izboljšanja, če se ne bo v zadostni meri spremenilo tudi ravnanje ljudi. Bolnišnice so polne, primarno zdravstvo poroča o velikih težavah pri zagotavljanju mest za bolnike, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, so poudarili in vnovič pozvali k upoštevanju zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in k dvigu ravni sprejemljivosti cepljenja, kar medicina "opredeljuje kot edini način za dolgoročno rešitev stanja".

V Posavju sicer nadaljujejo množično testiranje občanov, veliko testiranj pa opravljajo tudi v podjetjih. Opravili so tudi prva cepljenja v domovih za starejše občane in med zdravstvenimi delavci. Sevniški župan Srečko Ocvirk je za STA ocenil, da podobno kot velja za občino Sevnica, velja tudi za preostalo Posavje. Opozoril je predvsem na vnovično rast okužb v tamkajšnjih domovih za starejše in pozval k zresnitvi in zajezitvi okužbe. Povzel je še ugotovitve območnega zdravstva, da približno desetina okuženih resno zboli.

Neodgovorno ravnanje posameznikov

Vodja brežiške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Zdenka Močnik je za STA povedala, da v Posavju ugotavljajo, da je omenjena rast okuženosti posledica neodgovornega ravnanja posameznikov in praznikov, ne pa toliko delovanja gospodarstva.

Direktorica brežiške bolnišnice Anica Hribar je za STA navedla, da imajo na covidnem oddelku danes na zdravljenju 42 bolnikov, katerih povprečna starost je 76 let, na voljo pa imajo še tri postelje in štiri dodatne. Sprejemajo sicer le bolnike iz Posavja, zadnje dni oz. ob rasti regijskih okužb pa delujejo na robu zmogljivosti. Opozorila je, da je že četrti dan močno obremenjena tudi brežiška urgenca. Okuženih imajo tudi 15 zaposlenih, v sredo pa so prejeli prvih 90 odmerkov cepiva in začeli cepiti zaposlene. Tudi Hribarjeva je ocenila, da je bilo med prazniki "očitno malo preveč druženja", in dodala, da zaradi novoletnega praznovanja umirjanja stanja prihodnji teden še ne pričakujejo.

Po zadnjih podatkih je sicer Posavje epidemiološko najbolj obremenjeno slovensko območje. Po podatkih za ponedeljek je sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužb na 100.000 prebivalcev v tej statistični regiji znašalo 1037,1, medtem ko je bilo 14-dnevno povprečje 1949,1 okužbe, kažejo vladni podatki.

V celjski bolnišnici nov porast bolnikov

V celjski bolnišnici se znova spoprijemajo z naraščanjem števila covidnih bolnikov. Tako je danes na navadnih covidnih bolniških posteljah hospitaliziranih 116 bolnikov, na intenzivnih bolniških posteljah pa 20 bolnikov. Med prazniki je bilo dnevno hospitaliziranih od 110 do 115 covidnih bolnikov, so za STA povedali v bolnišnici. Po mnenju celjskih epidemiologov je vzrok ponovne rasti števila covidnih bolnikov sproščanje ukrepov in zasebno druženje med božično-novoletnimi prazniki.

V jesenskem valu je v celjski bolnišnici s covidom-19 umrlo 265 bolnikov. Število okuženih zdravstvenih delavcev ali tistih, ki so v karanteni, se je medtem močno zmanjšalo, zato je obvladovanje trenutnih kadrovskih zadev s tega stališča lažje, so navedli v celjski bolnišnici.

V celjski bolnišnici se je sicer do srede cepilo 641 zaposlenih, med katerimi so bili pretežno zdravstveni delavci. V naslednjih dveh dneh jih bodo cepili še dodatnih 100. Porabili so vse odmerke, ki so jih prejeli. Trenutno se želi cepiti še približno 250 zaposlenih, nove prijave prihajajo vsakodnevno. V bolnišnici je sicer zaposlenih nekaj več kot 2100 delavcev, od tega več kot 1550 zdravstvenih delavcev in sodelavcev.

Tudi na Jesenicah priprave na novi val

V Splošni bolnišnici Jesenice se je v preteklih tednih poznala boljša epidemiološka slika gorenjske regije. Ob zmanjšanem številu bolnikov so lahko pred tednom dni enega od traktov za bolnike s covidom-19 celo zaprli. Zdaj pa se že pripravljajo na novi val, ki ga glede na rast števila okužb pričakujejo v prihodnjih dneh in tednih.

Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Anja Jovanovič Kunstelj je povedala, da je v zadnjem času gorenjska regija, kar se epidemiološke situacije tiče, kar solidna. Kar se tiče ambulantnega dela, v tem času ni bilo večjih sprememb. So pa za dva tedna lahko odprli dodatno otorinolaringološko ambulanto, za katero upajo, da bo lahko ostala odprta še naprej. Poleg tega v zadnjih dneh v bolnišnici zaznavajo veliko število rojstev in tudi v tem mesecu večje število nosečnic načrtuje porod na Jesenicah.

V zadnjem tednu se je število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 v jeseniški bolnišnici že spet nekoliko povečalo. Trenutno na oddelkih za covid-19 zdravijo 44 bolnikov. Ob relativno dobri epidemiološki situaciji na Gorenjskem zdravijo tudi bolnike iz drugih regij, običajno iz regij, ki so obremenjene do te mere, da njihove posteljne kapacitete ne zadoščajo. Trenutno imajo na Jesenicah kar nekaj bolnikov iz Dolenjske in tudi posamezne bolnike iz Primorske.

V jeseniški bolnišnici se je za cepljenje odločilo 180 zaposlenih, medtem ko je v bolnišnici vseh zaposlenih okoli 700, od tega približno 500 zdravstvenih delavcev. "Odziv je bil kar soliden," je ocenila strokovna direktorica. Pri nikomer pa po cepljenju niso opazili kakšnih zdravstvenih težav ali stranskih učinkov. Po treh tednih bodo prvi cepljeni prejeli drugi odmerek cepiva. S cepljenjem pa čakajo zaposleni, ki so v zadnjih treh mesecih že preboleli covid-19. Skupaj je bilo v bolnišnici pozitivnih na novi koronavirus že okoli 300 zaposlenih.

Komisija preučila primer smrti po cepljenju

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v ponedeljek prejel prijavo smrti v enem izmed domov za starejše občane, ki sovpada s cepljenjem na novi koronavirus.

Ministrstvo za zdravje je 5. januarja imenovalo komisijo za ugotavljanje povezave med cepljenjem proti covidu-19 in neželenim dogodkom za podajo ocene, ali gre za vzročno povezanost. Kot je pojasnil vladni govorec Jelko Kacin, je komisija, sestavljena iz štirih članov s področja infektologije, epidemiologije, kardiologije in predstavnika Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, včeraj podala mnenje, da povezava med dogodkom in cepljenjem ni verjetna. "Smrt tako ni nastopila zaradi cepljenja, ampak zaradi zdravstvenih težav, ki jih je oseba imela že pred cepljenjem," je poudaril Kacin.

Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je glede drugega potrjenega cepiva v EU-ju ‒ EMA je včeraj potrdila cepivo Moderne ‒ dejal, da je sestavljeno zelo podobno, kot je cepivo podjetij Pfizer in BioNTech, gre za RNA-cepivo. Slovenija bo v prvi pošiljki prejela 1000 odmerkov.

V Kranju zbirajo prijave za cepljenje

Približuje se tudi cepljenje proti covidu-19 za splošno prebivalstvo. Zdravstveni dom Kranj je zato danes začel zbiranje prijav prebivalcev na cepljenje, ki bo predvidoma steklo prihodnji teden. Prijavo je mogoče oddati prek obrazca na spletni strani zdravstvenega doma in na telefonski številki 040 807 672 vsak delovnik med 8. in 13. uro, so sporočili z Mestne občine Kranj.

Cepljenje bodo izvajali glede na prednostne kriterije, ki jih je določilo ministrstvo za zdravje in glede na količino odmerkov cepiva, ki bo tedensko dodeljena zdravstvenemu domu. Prvi bodo med splošnim prebivalstvom na vrsti za cepljenje starejši od 80 let.

Direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lili Gantar Žura, ki se je že cepila, je pozvala Kranjčane in druge, ki sodijo pod njihov zdravstveni dom, da se prijavijo na cepljenje v čim večjem številu. "Stopimo skupaj in naredimo nekaj za zdravje vseh nas. Kot odgovorna zdravstvena delavka in občanka vas prosim, da se cepite in na ta način poskrbite za varnost sebe in skupnosti, v kateri bivamo," je pozvala.