Finančno stanje poslabšalo in znižalo obseg porabe za 21 odstotkov vprašanih. Dodatnih 23 odstotkov jih poslabšanje svojega finančnega stanja še pričakuje, le 28 odstotkov pa jih je odgovorilo, da niso in tudi ne nameravajo znižati obsega porabe.

Raziskava je pokazala, da se je delež zaposlenih na čakanju na delo doma ponovno občutno povečal. Takšnih je 14 odstotkov, kar je podoben delež kot konec maja, tik pred uradno razglasitvijo konca prvega vala epidemije, ko je delež zaposlenih na čakanju počasi spet začel padati. Med spomladansko epidemijo se je delež delavcev na čakanju sicer gibal med 20 in 30 odstotki.

Trenutno je delovno neaktiven vsak četrti zaposleni. Poleg rasti deleža zaposlenih na čakanju je tokrat opaziti tudi opazno rast deleža zaposlenih v bolniškem stažu, to je na pet odstotkov.

Natančno tri četrtine zaposlenih je delovno aktivnih, pri čemer slaba polovica (44 odstotkov) ocenjuje, da ima podoben obseg dela kot pred pojavom virusa, ena četrtina poroča o povečanem obsegu dela, šest odstotkov pa jih ima skrajšan delovni čas.

Avtorji raziskave opažajo, da se trend ponovnega optimizma, ki so ga zaznali pred dvema tednoma, nadaljuje. Tistih, ki menijo, da se razmere izboljšujejo, je trenutno ravno toliko kot tistih, ki menijo, da gredo zadeve na slabše. Pred dvema tednoma je poslabšanje razmer zaznavalo skoraj dve tretjini vprašanih.

Trenutne razmere sicer kot negativne ocenjuje 63 odstotkov vprašanih, kot pozitivne jih dojema le 37 odstotkov vprašanih. Zaradi virusa je zaskrbljenih tri četrtine vprašanih, to pa je le malenkost manj kot pred dvema tednoma.

Raziskava #Novanormalnost se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. V raziskavi je med 13. in 15. novembrom sodelovalo 527 ljudi.

Najboljši ukrep so turistični boni

Inštitut Mediana je med prebivalci Slovenije ugotavljal, kako ocenjujejo različne protikoronske ukrepe. Največje podpore je deležno podaljšanje veljavnosti turističnih bonov, ki ga podpira 83 odstotkov vprašanih. Precej nižja je podpora uvedbi šolanja na daljavo, podpira jo 28 odstotkov vprašanih, omejitev prehajanja meja občin pa četrtina.

Ukrep podaljšanja turističnih bonov ne podpira pet odstotkov vprašanih, podpira pa 83,1 odstotka. Ostalih 11,9 odstotka vprašanih ukrepa niti podpira niti ne podpira.

Omejitev gibanja med 21. in 6. uro podpira 41,9 odstotka vprašanih, nasprotno meni 41,7 odstotka. Uvedbo šolanja na daljavo za učence in dijake podpira 27,7 odstotka vprašanih, ne podpira pa 52,6 odstotka. Še manj podpore je deležen ukrep prepovedi prehajanja občin, ki mu je naklonjenih 24,9 odstotka, ne podpira pa ga 55,7 odstotka vprašanih.

Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je anketo opravil 11. in 12. novembra, ko je še veljala prepoved zbiranja več kot šestih oseb. Takšen ukrep je podpiralo 59 odstotkov vprašanih, ni pa podpiralo 21 odstotkov vprašanih. Pozneje se je ta omejitev zaostrila na zbiranje le na družinske člane.

Poleg tega se 29,7 odstotka vprašanih strinja s trditvijo, da je upoštevanje preventivnih ukrepov svobodna volja vsakega državljana. S tako trditvijo pa se ne strinja 50,3 odstotka. Med trditvami, ki se pogosteje pojavljajo na družbenih omrežjih v preteklih mesecih, je tudi neposredna primerjava novega koronavirusa s sezonsko gripo. Da sta oba približno enako nevarna, se strinja 27,3 odstotka vprašanih. Da koronavirus ni nič bolj nevaren kot gripa, pa meni 56,5 odstotka vprašanih.

Medtem pa se 7,8 odstotka vprašanih strinja, da novi koronavirus ne obstaja, še dodatnih 8,6 odstotka je glede te trditve neopredeljenih. Da korona virus dejansko obstaja, torej meni 83,6 odstotka vprašanih.

Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana z metodo spletnega anketiranja v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 798 prebivalcev Slovenije.