"Današnji sprint je bil odličen začetek maratona," je po koncu spletnega dogodka poudarila gostiteljica, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Partnerjev je veliko, cilj je en: premagati ta virus," je povedala v uvodu.

Začetni cilj je bil zbrati 7,5 milijarde evrov semenskega kapitala, ki naj bi ga v glavnem prejele uveljavljene zdravstvene organizacije. Štiri milijarde naj bi namenili za razvoj cepiva, dve milijardi za zdravljenje ter milijardo in pol za testiranje.

Temeljni namen je zagotoviti cenovno dostopno cepivo po vsem svetu. To je šele začetek svetovnega donatorskega maratona, je izpostavila von der Leynova.

Da bo virus v resnici na voljo vsakomur, bo potrebnega najmanj petkrat toliko, je poudaril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki opozarja, da ne bo nihče varen, dokler ne bomo vsi varni.

Pomembno vodilno vlogo pri izvedbi donatorskega maratona igrajo Francija, Nemčija, Japonska, Norveška, Kanada, Italija, Španija, Velika Britanija in Savdska Arabija.

Nemška kanclerka Angela Merkel je napovedala, da bo Nemčija prispevala 525 milijonov evrov, francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal 500 milijonov evrov. Macron in več drugih voditeljev so izpostavili pomen Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je tarča ostrih kritik na račun njenega odzivanja od izbruha virusa, zlasti iz ZDA.

Med udeleženci današnjega dogodka so tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, izraelski premier Benjamin Netanjahu in jordanski kralj Abdulah II.

Najbolj je bodla v oči odsotnost predstavnikov ameriške administracije. Pomembno vlogo sicer igra fundacija Billa in Melinde Gates, ki je danes napovedala prispevek 100 milijonov ameriških dolarjev. Slovenijo je na današnji prireditvi zastopal zunanji minister Anže Logar, ki je napovedal pomoč v skupni vrednosti 13,76 milijona evrov.

Logar je v nagovoru poudaril, da boj proti virusu še zdaleč ni končan, da je treba preprečiti ponoven porast okuženih, kar bi znova omrtvilo naše življenje in gospodarstvo, ter da si moramo skupaj prizadevati za stalnejše rešitve, boljšo diagnostiko, zdravljenje in učinkovito cepivo.

V slovenski prispevek je vključenih 13,5 milijona evrov, namenjenih izvajanju že načrtovanih raziskovalnih projektov v povezavi s covidom-19 v Sloveniji, in 60.000 evrov, ki jih je Slovenija nakazala WHO-ju za boj proti covidu-19.

Dodatnih 200.000 evrov, ki bodo zagotovljeni iz proračunske rezerve in usmerjeni na ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport, bo namenjenih znanstvenoraziskovalnim in drugim upravičenim subjektom iz Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev sredstev v okviru pobude svetovni odziv na koronavirus.

Raziskovalci razvili protitelo

Mednarodna skupina raziskovalcev iz ZDA in Belgije je razvila posebno protitelo, ki se veže na protein, na katerega se veže tudi novi koronavirus SARS-CoV-2. Razvili so ga z združitvijo dveh kopij posebnega protitelesa, ki so ga našli v lamah.

Njihova raziskava se je začela že leta 2016, torej štiri leta pred izbruhom koronavirusa. Iskali so namreč protitelesa proti okužbi z virusoma MERS-CoV in SARS-CoV-1. V krvi lame Winter s farme na belgijskem podeželju so med drugim izolirali protitelo VHH-72, ki se tesno veže na proteine, na katere se veže tudi SARS-CoV-1.

To protitelo je preprečilo okužbo v laboratoriju proizvedenih celic z umetno ustvarjenim virusom, ki posnema delovanje virusa SARS-CoV-1.

Ko se je pojavil novi koronavirus SARS-CoV-2, so se znanstveniki začeli spraševati, ali bi lahko bilo to protitelo učinkovito tudi proti temu virusu. Ugotovili so, da se šibko veže tudi na protein, na katerega se veže SARS-CoV-2. Nato so iz dveh kopij VHH-72 naredili novo protitelo in ugotovili, da to v laboratorijsko ustvarjenih celicah nevtralizira tudi umetno ustvarjeni virus, ki posnema novi koronavirus.

"To je eno prvih protiteles, za katero je znano, da nevtralizira SARS-CoV-2," je povedal eden izmed vodilni avtorjev študije, profesor molekularne bioznanosti na univerzi v Austinu Jason McLellan. Študija bo objavljena v torek v znanstveni reviji Cell.

Zdaj se znanstveniki pripravljajo na predklinične študije na živalih, kot so hrčki in nečloveški primati, nato pa upajo še na testiranje na ljudeh. Cilj je razviti zdravljenje, ki bo ljudem pomagalo kmalu po okužbi z novim koronavirusom.

"Cepivo je treba dati en ali dva meseca pred okužbo, da zagotovi zaščito," je pojasnil McLellan. "Pri terapiji s protitelesi pa nekomu neposredno daš protitelesa, kar pomeni, da so takoj po zdravljenju zaščiteni. Protitelesa se lahko uporabljajo tudi pri ljudeh, ki so že bolni, da se omili potek bolezni," je dodal.

To bi bilo uporabno predvsem pri ranljivih skupinah, kot so starejši, ki se lahko slabo odzovejo na cepivo in tako niso v celoti zaščiteni. Takojšnja zaščita pa bi lahko koristila tudi zdravstvenim delavcem in drugim, ki so močno izpostavljeni novemu koronavirusu.

Nemški minister: Razvoj cepiva bi lahko trajal leta

Nemški minister za zdravje Jens Spahn je medtem v nedeljo posvaril, da bi lahko razvoj cepiva proti novemu koronavirusu trajal leta. Razvoj cepiv je ena najtežjih nalog v medicini, je dejal.

"Vesel bi bil, če bi bilo to mogoče doseči v nekaj mesecih," je dejal Spahn. "Ampak lahko bi trajalo tudi leta, saj lahko pride do nazadovanj, kot smo videli že pri drugih cepivih," je dodal.

V številnih državah po svetu že potekajo klinična testiranja morebitnega cepiva proti koronavirusu, ki bi lahko pomenilo zmago nad pandemijo. Razvoj in testiranje cepiv trajata od nekaj mesecev pa tudi do nekaj let.

V nedeljo pa je ameriški predsednik Donald Trump zagotavljal, da je prepričan o razvoju cepiva do konca leta.

Ameriški zdravstveni uradniki iz Trumpove delovne skupine proti koronavirusu od izbruha sredi marca zatrjujejo, da bo zdravilo ali cepivo proti koronavirusu na voljo za široko uporabo v letu in pol. Direktor Nacionalnega inštituta za zdravje Anthony Fauci je sicer konec aprila dejal, da si lahko zamisli, da bi bilo lahko, če bi se cepivo kmalu razvilo, v množični uporabi morda že januarja.