Zavod za blagovne rezerve od razglasitve konca epidemije prejšnji teden ni več pristojen za centralno nabavo zaščitne opreme, za kar ga je ob izbruhu virusa pooblastila vlada. Nabava tako odtlej znova poteka tako, kot je pred razglasitvijo epidemije, kar pomeni, da so zanjo znova odgovorne bolnišnice, zdravstveni zavodi in druge zdravstvene institucije same.

Na gospodarskem ministrstvu na vprašanja Slovenske tiskovne agencije o morebitnem zagotavljanju domače proizvodnje zaščitne opreme niso odgovorili, pač pa so vprašanja preusmerili na zavod za blagovne rezerve. Tam niso znali natančno povedati o vrstah in količinah zaščitne opreme, ki zdaj nastaja pri različnih proizvajalcih v Sloveniji.

Med epidemijo manj kot 5 odstotkov opreme slovenskega izvora

Kot so pojasnili, so iz medijev seznanjeni z vzpostavitvijo in proizvodnjo nekaterih vrst zaščitne opreme tudi v Sloveniji. "Vsekakor gre za korake v pravo smer z vidika vzpostavitve vsaj delne samooskrbe, ki bo v morebitnih naslednjih valih za Slovenijo izjemno pomembna," so povedali na zavodu, ob tem pa dodali še podatek, da je bilo v času izbruha epidemije manj kot pet odstotkov vse opreme, ki so jo nabavili, slovenskega izvora.

V času pomanjkanja zaščitnih mask se je proizvodnje lotilo marsikatero podjetje, tudi nekateri manjši obrtniki, ki so pomagali izdelati maske vsaj za lokalno prebivalstvo. Med tistimi, ki sta proizvajala za državo, sta bila kidričevski Boxmark in celjska Prevent&Deloza s svojimi partnerji.

"Žal mask po kitajskih cenah ne moremo izdelati"

Prvi mož Boxmarka Marjan Trobiš je povedal, da trenutno mask ne izdelujejo več, saj potrebe za to ni, zato so proizvodnjo ustavili že konec aprila. Maja se je namreč uredila dobaviteljska veriga iz Kitajske po zelo nizkih cenah, zato je cena dobila prednost pred domačo proizvodnjo.

"Žal mask po kitajskih cenah ne moremo izdelati, zato smo se odločili, da proizvodnjo ustavimo in se znova vrnemo k naši osnovni dejavnosti. Upam, da ne pride do drugega vala ter da nam ne bo treba spet ugotavljati, da je domača proizvodnja ključnega pomena," je še dodal Trobiš.

Tudi v Preventu & Delozi zaščitnih mask trenutno ne proizvajajo, sicer pa so jih več kot državnim kupcem prodali industriji. Kot je povedal direktor podjetja Boštjan Marolt, še vedno želijo vzpostaviti dolgoročno ponudbo tovrstnih izdelkov, a trenutno čakajo na pridobitev certifikatov. Zanima jih namreč izključno certificirana pralna maska, ki bo po njihovem mnenju edinstvena na svetu.

Maske morajo ustrezati predpisanim standardom

Prav na nenadzorovano proizvodnjo vseh mogočih vrst zaščitne opreme pa so opozorili v Združenju proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov, ki je organizirano pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. V zvezi z zagotavljanjem standardiziranih medicinskih mask za obraz oziroma respiratornih mask ter drugih zaščitnih sredstev so med drugim pisali vladi ter agenciji za zdravila in medicinske pripomočke kot regulatornemu organu.

Smernice za dajanje medicinskih pripomočkov oziroma zaščitne opreme na trg je pred kratkim na ravni EU-ja objavil tudi Bruselj, v združenju pa opozarjajo, da jih bo v prihodnjih mesecih, če se bo pandemija nadaljevala ali ponovno izbruhnila, treba upoštevati.

Podjetja, ki krojijo blago, ne izpolnjujejo predpisov za izdelavo medicinskih pripomočkov

Kot opozarja predsednica združenja SLO-MED Mojca Šimnic Šolinc, so bili v zadnjih tednih kljub znanim pogojem priča nebrzdanemu in vztrajnemu razmahu in celo medijsko nagrajevanemu slavospevu požrtvovalnosti "proizvajalcev" zaščitnih mask.

"Žal je govora o podjetjih, ki do danes niso počela drugega kot zgolj krojila blago, zato obstaja nevarnost, da na ravni dejavnosti ne izpolnjujejo osnovnih zahtev za vpis v register proizvajalcev medicinskih pripomočkov, niti na ravni izdelkov ne obvladujejo in izpolnjujejo bistvenih zahtev, določenih s standardi s področja medicinskih pripomočkov ali zadevne respiratorne osebne zaščitne opreme," pravi Šimnic Šolinčeva.

Združenju se zato zastavlja vprašanje, ali in na osnovi česa je bilo v dosedanjih razmerah dopustno tovrstnim "krojačem" na trg dajati neskladne in potencialno nevarne izdelke nepreverjene kakovosti in varnosti ter kdo nosi odgovornost zaradi morebitne škode pri uporabi tovrstnih sredstev.

Po njihovem mnenju bi se trajnostno gledano bolj obrestovalo, če bi država z zagonom zares certificirane proizvodnje, ki bi sledila evropsko harmoniziranim predpisom, lahko ob dogodkih, kot je aktualna pandemija, zagotovila vzdržen dostop do osebnih zaščitnih sredstev. Slednjo predvsem v kriznih časih nujno potrebuje za varovanje svojih nacionalnih interesov, saj v izrednih razmerah vsaka država najprej poskrbi zase, pravijo v združenju.

Zagotavljanje lastne proizvodnje pa je mogoče zgolj ob primerni pomoči države, in sicer z odločno podporo deležnikom v regulirani dejavnosti na tem področju, ki že razpolagajo s potrebnimi znanji, kvalifikacijami, izkušnjami, certifikati in dovoljenji pristojnih organov, ter z odločnim ukrepanjem proti nezakonitim tržnim praksam, ki ustvarjajo okolje nelojalne konkurence in pomenijo objektivno nevarnost za končne uporabnike.