Množično testiranje v Bolzanu. Foto: AP
Množično testiranje v Bolzanu. Foto: AP

Množičnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi se je na Južnem Tirolskem doslej udeležilo več kot 322.000 ljudi.

Na prostovoljno testiranje, ki poteka od petka, končalo pa se bo drevi, so povabili okoli 350.000 oz. 70 odstotkov prebivalcev te pokrajine. Do 16. ure se ga je udeležilo 322.313 ljudi oz. 58 odstotkov prebivalcev. Pozitivnih jih je bilo 3040 oz. 0,94 odstotka.

Predsednik pokrajine Arno Kompatscher je zadovoljen z udeležbo. "Naše optimistične ocene so bile presežene," je dejal in dodal, da bodo lahko zdaj znova vzpostavili nadzor na epidemijo covida-19.

Starejši par v Rimu. Foto: Reuters
Starejši par v Rimu. Foto: Reuters

Povedal je še, da velika večina ljudi, ki so bili na množičnem testiranju pozitivni, nima simptomov. Brez testiranja jih tako ne bi odkrili. Kompatscher je poudaril, da se določen delež prebivalcev ni testiral, in posvaril, da bodo še imeli primere koronavirusa. Ljudi je pozval, naj še naprej spoštujejo stroge ukrepe. Napovedal je, da bodo lahko zdaj začeli postopoma sproščati ukrepe za zajezitev virusa. Med drugim bodo v torek odprli osnovne šole.

Srednje šole in univerze zaprte do januarja

Srednje šole in univerze v Italiji bodo v prazničnem času zaprte predvidoma do 7. januarja, čemur nasprotujejo tako ministrica za izobraževanje kot tudi starši in dijaki. V prazničnem času nameravajo po drugi strani podaljšati delovni čas trgovin ter barov in restavracij.

Ministrica za izobraževanje Lucia Azzolina temu nasprotuje, saj šole in univerze niso žarišče okužb. Pogoji za zagotovitev varnega pouka obstajajo, je zatrdila. Vlada kljub temu vztraja pri zaprtju, saj želi preprečiti obremenitev javnega potniškega prometa. Vse glasnejše pa je tudi nasprotovanje otrok, staršev in učiteljev proti temu ukrepu.

"Šola smo mi!" Dijaki srednje šole Visconti na sedečem protestu proti šolanju na daljavo v Rimu. Foto: EPA

V Torinu se je izoblikovalo spontano gibanje dijakov z imenom Šole za prihodnost, ki v skupinah protestirajo proti pouku na daljavo. "Pouk na daljavo ni šola," se glasi njihovo geslo, pri čemer jih podpirajo tudi številni starši. "V drugih državah so šole ostale odprte, samo v Italiji so zaprte. Šolarji ne širijo koronavirusa," poudarjajo dijaki.

To je potrdila tudi Azzolina, ki je zagotovila, da je število okužb v šolah nizko. V okviru ukrepov za čas praznikov namerava italijanska vlada podaljšati delovni čas trgovin do 22. ure, da bi omogočili praznične nakupe brez gneče.

Poleg tega bi lahko v rumenih deželah, ki so najmanj prizadete v epidemiji, kjer veljajo najblažji ukrepi, dovolili, da bi bili bari in restavracije odprti tudi zvečer. Za mizami bi lahko sedeli največ štirje ljudje, kot velja že zdaj.

V Italiji so sicer v zadnjem dnevu potrdili še 28.337 novih okužb, potem ko so jih dan pred tem 34.767. V zadnjih 24 urah je s covidom-19 umrlo 562 ljudi, dan pred tem pa 692. Skupno je ta bolezen v naši zahodni sosedi zahtevala 49.823 smrtnih žrtev.

  • Strožji ukrepi v Veliki Britaniji

Na Otoku bodo po 2. decembru začeli veljati še strožji zajezitveni ukrepi. Foto: EPA
Na Otoku bodo po 2. decembru začeli veljati še strožji zajezitveni ukrepi. Foto: EPA

Britanski premier Boris Johnson bo v ponedeljek predstavil strožje ukrepe na Otoku, tudi napotke za praznovanje božiča, medtem pa njegov minister za finance napoveduje zamrznitev plač v javnem sektorju.

Ko se bo 2. decembra iztekel rok strogih zajezitvenih ukrepov na Otoku, bo začel veljati drugi od t. i. tristopenjskega sistema, ki bo določene omejitve za preprečitev širjenja epidemije še okrepil. Zaprtje pivnic in restavracij po 22. uri naj bi veljalo še naprej, po novem pa naj bi dali gostom dodatno uro, da lahko v miru dokončajo svoj obrok, poroča BBC.

Načrt o t. i zimskem covidnem načrtu med drugim navaja tudi potek samega praznovanja letošnjega božiča, kar bo Johnson predstavil v ponedeljek. Kot poročajo britanski mediji, naj bi bilo dovoljeno družinsko obiskovanje med 22. in 28. decembrom, a le za člane iz istega "mehurčka". Gre torej za krog oseb, s katerimi se sicer družijo. Vladni načrt naj bi imel celo smernice, kako praznovati božič.

V Veliki Britaniji je s koronavirusom okuženih več kot milijon ljudi, umrlo jih je več kot 54.600.

Britanski premier Borsi Johnson naj bi dovolil en teden obiskovanj med božičnimi prazniki. Foto: Reuters
Britanski premier Borsi Johnson naj bi dovolil en teden obiskovanj med božičnimi prazniki. Foto: Reuters

Prva, srednje stroga stopnja odreja druženje največ šestih ljudi v zaprtem prostoru, odprtje pivnic in restavracij do 22. ure. Druga stopnja, ki bo začela veljati decembra, prepoveduje mešanje članov različnih gospodinjstev, v javnosti dovoljuje druženje največ šestih ljudi, časovnica lokalov ostaja enaka. V tretjem in najstrožjem ukrepu pa bo prepovedano druženje članov različnih gospodinjstev, tako doma kot zunaj, restavracije in pivnice se zapirajo. Številni strokovnjaki so prepričani, da je Velika Britanija za omejitev epidemije sprejela prešibke ukrepe.

Nezadovoljni konservativci
Vladnih ukrepov pa ne podpirajo vsi konservativni politiki. Približno 50 se jih je pridružilo oblikovani skupini Covid Recovery Group (CRG) ali covidna skupina za okrevanje, ki ne podpira strogih ukrepov, dokler ne bo videla dokazov, "da ukrepi rešijo več življenj, kot stanejo državo". Velika Britanija je za epidemijo porabila že 231 milijard evrov (ali 210 milijard funtov).

Sorodna novica Izredna odobritev zdravila proti covidu-19, ki ga je prejel tudi Trump

Pri glasovanju za uvedbo strožjih ukrepov na začetku meseca je bilo 32 konservativnih poslancev proti, poroča BBC, 17 se jih je glasovanja vzdržalo, med njimi tudi nekdanja premierka Theresa May. Člani skupine CRG so premierju Johnsonu v soboto poslali opozorilno pismo, da ne bi spodbudil "velike zdravstvene in gospodarske krize". Pismo naj bi podpisalo 70 konservativnih poslancev.

Napoved o zamrznitvi plač
Finančni minister Rishi Sunak je že najavil, da bo morala država zaradi epidemije zamrzniti plače v javnem sektorju, lahko tudi do tri leta. Država se je k podobnemu ukrepu obrnila po svetovni gospodarski krizi in zaposlenim v javnem sektorju med letoma 2010 in 2018 ni dvigovala plač.

Novi ukrep naj bi veljal za šolnike, zaposlene v policiji, vojski in javnih uradih, ne pa tudi za zaposlene v zdravstvu, ki so izvzeti zaradi trenutne preobremenjenosti v epidemiji. Sunak bo svoj načrt javnosti predstavil v sredo. Triletna zamrznitev plač v javnem sektorju pa naj bi državi prihranila 23 milijonov funtov ali 25 milijonov evrov.

  • Hrvaška dviguje plače javnemu sektorju
Od danes na Hrvaškem veljajo strožji ukrepi. Foto: EPA
Od danes na Hrvaškem veljajo strožji ukrepi. Foto: EPA

O zamrznitvi plač v javnem sektorju pa ni bilo treba razmišljati hrvaškemu ministru za gospodarstvo Zdravku Mariću, ki je v proračunu našel nekaj več kot milijardo kun ali 130 milijonov evrov, kolikor bo znašalo letno zvišanje plač v javnem sektorju, pa poroča portal Index.hr.

V zadnjem dnevu so na Hrvaškem opravili 9216 testov, potrjenih je bilo 3308 novih okužb, 49 obolelih je umrlo.

Veljajo strožja pravila
Zaradi širjenja epidemije na Hrvaškem od danes pa do 15. decembra veljajo ostrejši ukrepi za celotno državo, kot so: prepoved zbiranja večjih skupin od 25, zaprtje nočnih lokalov in skrajšani delovni čas drugih gostinskih objektov. Gostinski lokali lahko lahko delajo do 22. ure. Prodaja alkoholnih pijač je prepovedana med 22. in 6. uro. Na porokah je dovoljeno 15 ljudi, na pogrebih 25, na zasebnih druženjih pa do deset ljudi.

Sorodna novica Med epidemijo več nasilja nad ženskami

Za dogodke, kot so kulturno-umetniške profesionalne prireditve, kinopredstave ali cerkveni dogodki, so število udeležencev omejili glede na velikost prostora. Omejitve glede števila kupcev veljajo tudi za trgovine. Športne prireditve bodo še najprej potekale brez gledalcev.

V Varaždinski županiji največ okuženih na 100.000 prebivalcev
Še strožji ukrepi za prihodnjih 14 dni veljajo v Varaždinski županiji, kjer so podatki Svetovne zdravstvene organizacije zaznali največje število okuženih na 100.000 prebivalcev, in sicer približno tisoč.

Na območju županije, ki meji na Slovenijo, so začasno zaprli vse gostinske lokale, dovoljeni sta zgolj priprava in dostava hrane. Za 14 dni so prepovedali tudi vse dogodke v zaprtih javnih prostorih, kot so kulturno-umetniške in športne prireditve ter sejemske dejavnosti. Prepovedani so tudi vsi javni dogodki na prostem, na katerih je pričakovati, da bi se lahko hkrati zbralo več kot 20 ljudi.

  • Avstrija: Stanje bi se lahko počasi stabiliziralo

V Avstriji so v zadnjem dnevu potrdili 5226 novih okužb s koronavirusom in 60 smrti. Številke so precej boljše od sobotnih ali petkovih. Nekoliko manj je tudi bolnikov v bolnišnicah in na intenzivni negi. Zaradi covida-19 je v zadnjem tednu v Avstriji povprečno umrlo 80 obolelih dnevno, skupno od marca pa 2388.

Glede na današnje sporočilo ministrstva za zdravje bi se stanje lahko počasi začelo stabilizirati. V avstrijskih bolnišnicah imajo danes tudi 139 bolnikov s covidom-19 manj, kot so jih imeli v soboto. Od skupno 4458, kolikor jih zaradi koronavirusne bolezni potrebuje pomoč v bolnišnici, jih je 683 na intenzivni negi. To je sicer 84 več kot pred tednom dni.

  • Maas kritičen do protestniških nacističnih primerjav

Nemški zunanji minister Heiko Maas je kritičen do protestnikov proti omejevalnim ukrepom za zajezitev koronavirusa, ki so se primerjali z žrtvami nacizma. V soboto je na protestu proti omejitvenim ukrepom v Hannovru ena od protestnic dejala, da se "počuti kot Sophie Scholl". Gre za nemško študentko, ki so jo leta 1943 nacisti ubili zaradi njene vloge pri uporu proti oblastem.

Posnetek mlade protestnice, ki se je predstavila kot 22-letna Jana, ima na družbenih omrežjih že več milijonov ogledov. Številni so to ostro obsodili. "Vsakdo, ki se danes primerja s Sophie Scholl ali Ano Frank, se posmehuje pogumu, ki je bil potreben za upor proti nacistom," je na Twitterju zapisal Maas. "To omalovažuje holokavst in kaže neznosno pozabljanje zgodovine."

Podoben incident se je zgodil že pretekli teden, ko se je 11-letnica na protestu proti ukrepom za zajezitev virusa v Karlsruheju primerjala z Ano Frank. Povedala je, da je morala svoj rojstni dan praznovati potiho, da sosedje ne bi slišali, da je povabila prijatelje. Primerjava je sprožila razburjenje v javnosti, tudi lokalna policija je to označila za neprimerno in neokusno.

Vladni ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 so v Nemčiji sprožili množične proteste, ki se jih udeležujejo levičarski skrajneži, zagovorniki teorij zarote in desničarski skrajneži. Več sto je jih je danes znova zbralo tudi v Berlinu.