V odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Sloveniji je vlada dodala sklep, da lahko nakup v živilskih prodajalnah od 8. do 10. ure ter zadnjo uro obratovalnega časa opravijo izključno ranljive skupine, torej invalidi, starejši od 65 let in nosečnice. Starejši lahko opravijo nakup samo v tem času.

"Potrošnik, starejši od 65 let, izkazuje svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje identiteta oseb," so po četrtkovi dopisni seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Vlada želi tako dodatno zaščititi to skupino in jo zato ločiti od preostalih potrošnikov.

Sorodna novica Nove okužbe v ljutomerskem domu starejših

Informacijska pooblaščenka: Zakonito izvajanje odloka sploh ni mogoče

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ob tem pozvala k spoštljivemu odnosu pri preverjanju pogojev za vstope v trgovino ob časovnem omejevanju nakupovanja. Obenem pa svetuje, naj vlada po posvetu z zdravstveno stroko razmisli o tem, da bi se odlok oblikoval zgolj kot priporočilo in ne kot represivna zahteva.

Kot je pojasnila Prelesnikova, so na nejasnosti odloka, ki časovno omejuje nakupe posameznih skupin prebivalcev vlado že opozorili, a te v bistvenem delu tudi po dopolnitvi ostajajo, zato zakonito izvajanje odloka v tem delu po njenem mnenju sploh ni mogoče.

Kdo sploh so "druge ranljive skupine"?

Opozorila je še, da bo odlok v praksi prizadel tiste posameznike, ki so kljub dopolnjenim 65 letom redno zaposleni. Še vedno ostaja tudi nejasno, kdo so druge ranljive skupine in kako to lahko izkažejo. Kot nejasno je ocenila tudi možnost preverjanja, kaj je zadnja ura obratovalnega časa, saj to zaradi spreminjajočih se razmer včasih ni nikjer jasno in vnaprej objavljeno. Zato meni, da bi morala vlada razmisliti o tem, da bi odlok oblikovala zgolj kot priporočilo.

Nejasno in nedoločeno pa ostaja tudi, kaj pomeni pripadnost drugim ranljivim skupinam, zato ni mogoče enoznačno določiti, kdo sploh so ranljive skupine, ki jih odlok zajema, je še opozorila.

Oglasila se je tudi predsednica SAB-a Alenka Bratušek in opozorila, da se nekateri ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa sprejemajo nepremišljeno. Omenila je ukrep, da morajo starejši ob vstopu v trgovino pokazati osebni dokument. "S tem ukrepom jim, ker nismo ne v vojnem stanju ne izrednih razmerah, res ni treba dodatno jemati dostojanstva," je dejala in od vlade zahtevala, da ukrep prekliče.

Rokavice niso več obvezne. Dovolj je umivanje rok.

Nošenje rokavic v trgovinah po besedah vladnega govornika Jelka Kacina ni več obvezno. "Včeraj je državna sekretarka jasno razložila, da je povsem enakovreden ukrep pogosto umivanje in razkuževanje rok," je na dopoldanski novinarski konferenci povedal Kacin in dodal, da še naprej velja, da se nekaterih živil ne smemo dotikati z rokami in s tem ogrožati drugih kupcev v trgovinah.

Policija bo konec tedna okrepila nadzor

Policisti bodo tudi v prihajajočem prazničnem koncu tedna poostrili nadzor nad spoštovanjem prepovedi gibanja zunaj občin in zbiranja na javnih površinah, ki velja zaradi epidemije covida-19. Prejšnji konec tedna so na slovenskih cestah opravili pregled pri 3348 voznikih in pri tem ugotovili 103 kršitve odloka. Kot so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU), so v 69 primerih ugotovljenih kršitev odloka izrekli opozorilo, ugotovitve o preostalih 34 primerih pa so predali Zdravstvenemu inšpektoratu RS. Policija namreč po zakonu o nalezljivih boleznih ni pristojna za izvedbo prekrškovnih postopkov.

Policija v večini primerov nadzora ugotavlja okoliščine gibanja ljudi, pri čemer se najpogosteje izkaže, da ljudje omejitve spoštujejo. Pri tem policisti pogosto upoštevajo življenjske zdravorazumske okoliščine ljudi, če ti pri tem upoštevajo varnostne ukrepe, so način nadzora opisali v sporočilu za javnost.

Sorodna novica Potni stroški po kilometrini, v javnem sektorju pritožbe, v zasebnem še ne

"Dolžnost imamo, da ukrepe spoštujemo še naprej"

"Čeprav imamo praznike, mislim, da imamo dolžnost, da ukrepe spoštujemo še naprej," je povedala vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje Bojana Beović. "Nekateri so predpisani, ampak tisto, kar je nemogoče predpisovati, so pa obiski," je povedala infektologinja in opozorila k odgovornemu ravnanju. "Zdržimo še kakšen teden ali dva in si potem gospodarsko opomoremo tako, da ne bo treba ponovno zapirati države," je povedala Beovićeva.

Strokovna skupina, ki jo vodi Beovićeva, se po njenih besedah ne strinja s tem, da bi že takoj po velikonočnih praznikih prešli na kakšno pomembno sproščanje omejevalnih ukrepov. "Ne smemo gledati samo števila odkritih primerov okužb na dan, ampak moramo to število gledati primerjalno s celotnim številom okuženih. Gleda na to se delež novih postopno zmanjšuje. Vendar še nismo v tistem obsegu, pri katerem bi lahko rekli, da je sproščanje smiselno," je opozorila in dodala, da se bi to ob zelo doslednem upoštevanju ukrepov lahko zgodilo v nekaj dneh.

Potrjene strategije o odpiranju države ni

Kot je povedala Bojana Beović, bo najprej treba sproščati tiste dejavnosti, pri katerih je nevarnost prenosa najmanjša. Poleg tega se bodo morale te dejavnosti organizirati na način, da bo možnost prenosa čim manjša. "Navodila za delovne organizacije so bile izdane že pred 14 dnevi, so na spletni strani NIJZ-ja, poskrbeti je treba, da se ta navodila zelo dosledno upoštevajo," je povedala Beovićeva in poudarila vlogo stroke, konkretno: medicine dela, prometa in športa, ki mora za vsako posamezno dejavnost pregledati in odločiti, ali bo lahko potekala tako, da do prenosov ne bo prihajalo.

"Po svetu obstajajo različni modeli, trdnih dokazov, kaj res deluje, nimamo, ker je raziskav izjemno malo in gre za različna poročila iz različnih delov sveta," je glede strategije odpiranja države dejala Beovićeva in dodala, da je najbrž vsakemu jasno, da jo bo treba odpirati tako, da se ne bodo ponovno povečali prenosi okužb.

Sorodna novica Na veliki petek strogi post in dan brez maš – bogoslužja brez navzočnosti vernikov

Vozniki iznajdljivi pri opravičevanju razlogov

Najpogostejša opravičila pri nadzoru so bila povezana z oskrbo starih staršev, obiskom sorodnikov ali prijateljev, popravilom vodovoda pri znancu, delom na vrtu v drugem kraju ali obiskom vnukov, nekateri so navajali, da gredo iskat zaščitna sredstva v svoje podjetje. Policisti ugotavljajo, "da so vozniki zelo iznajdljivi pri opravičevanju razlogov vožnje med veljavo odloka".

Ukrepi v omenjenem odloku, ki od 30. marca prepovedujejo gibanje prebivalstva zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča, so sicer le del obsežnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela, da bi zajezila širjenje novega koronavirusa. Medtem ko pristojni napovedujejo omilitev nekaterih ukrepov v prihodnjih dneh, pa sprostitev omejitev gibanja zunaj občine prebivališča in druženja na javnih mestih za zdaj še ni predvidena.

Doslej 900 kršitev in za 9000 evrov glob

Sorodna novica Posel z zaščitno opremo vreden že skoraj 200 milijonov, vpleteni tudi sorodniki ministrov

Zdravstveni inšpektorat je doslej obravnaval približno 900 kršitev odlokov vlade in odredb ministra za zdravje, povezanih z epidemijo covida-19, izrekel pa tudi 128 glob v vrednosti 9000 evrov. Najvišjo, za 417,29 evra, so izrekli v devetih primerih. Kot so pojasnili z inšpektorata, sodelujejo tudi s policijo, od katere so prejeli 1500 predlogov za uvedbo prekrškovnega postopka. Inšpektorji so opravili tudi več kot 1600 pregledov na terenu in izrekli več kot 70 ukrepov prepovedi prodaje oziroma ponudbe storitev.

Zakon o nalezljivih boleznih predvideva globe za pravne osebe od 417,29 do 41.729,22 evra, za fizično osebo oziroma posameznika pa od 41,73 do 417,29 evra. Z uveljavitvijo interventnega zakona, ki ga je državni zbor potrdil prejšnji teden, bodo predpisane višje globe, in sicer od 4000 do 100.000 evrov za pravno osebo in od 400 do 4000 evrov za posameznika, so še pojasnili na inšpektoratu.