V Psihiatrični bolnišnici Idrija letos zaznavajo od 10 do 15 odstotkov več napotitev v psihiatrično in klinično-psihološko ambulanto zaradi tesnob, anksioznih motenj in depresij kot leta 2019. Eden od sprožilcev teh težav je prav covid.

Sorodna novica Fenomen dolgotrajnega covida je še neznanka, povzroča pa tudi "meglo v glavi"

Klinična psihologinja Špela Hvalec navaja, da številni prebolevniki poročajo o tako imenovani megli v glavi. "Gre za specifike v kognitivnem funkcioniranju, ki se kažejo kot težave na področju pozornosti, delovnega spomina in izvršilnih funkcij."

Te težave lahko vplivajo na duševno zdravje do te mere, da mora posameznik poiskati strokovno pomoč. Zaznavajo predvsem več anksioznih motenj in postcovidnih depresij. Pri nekaterih bolnikih, ki so se zaradi covida zdravili v enoti intenzivne nege, ugotavljajo tudi posttravmatske stresne motnje "s hudimi anksioznimi motnjami, s pojavom flash-backov oziroma slik, ki so jih doživljali, z nespečnostjo; v bistvu stanje, ki ga srečujemo po hudih nesrečah ali pa v vojnem stanju", opozarja psihiater in strokovni vodja idrijske bolnišnice Marko Pišljar.

Večina prebolevnikov sicer nima težav v duševnem zdravju. "Vendarle pa bistveno večji odstotek, kot smo pričakovali. In posledice so vsekakor bolj omejujoče kot ob običajnih virusnih ali pa infektivnih stanjih," doda Pišljar.

Po harvardskih smernicah bi bilo smiselno ljudi v intelektualno zahtevnejših poklicih tudi po preboleli blagi obliki covida oceniti s celovitim nevropsihološkim pregledom, "da se jim omogoči čimprejšnja in čim učinkovitejša nevropsihološka rehabilitacija", dodaja psihologinja Špela Hvalec.

Sicer pa si v osrednji primorsko-notranjski psihiatrični ustanovi želijo predvsem, da bi lahko vse dejavnosti izvajali v polnem obsegu.