Ob 5334 PCR-testiranjih, na katerih je bilo pozitivnih 1813 ljudi, je 114.263 ljudi opravilo hitro testiranje. Ponedeljkov prirast okužb je najvišji po 6. decembru, ko je bilo po 5486 opravljenih PCR-testih potrjenih 1955 okužb. Število dnevno potrjenih okužb se je sicer padalo vse od vrha v prvi polovici novembra. Največ okužb v enem dnevu je bilo potrjenih 3. novembra, ko je jih je bilo ob 10.176 PCR-testih potrjenih 4518.

"Ni nepričakovano to povišanje. Vsi, ki spremljamo število okužb, smo ga morda pričakovali nekaj dni prej," je za Televizijo Slovenija povedala vodja svetovalne skupine Mateja Logar. "Iz izkušenj vemo, da se na bolnišnice pritisk poveča od sedem do 10 dni po tem, ko se poveča število okužb v splošni populaciji. Na začetku januarja ob takšnem tempu lahko pričakujemo tudi večje pritiske na bolnišnice," je napovedala infektologinja.

Mateja Logar pa je za TV Slovenija tudi poudarila, da strokovna svetovalna skupina za covid-19 podpira obvezno cepljenje, predvsem za starejše: "Skupina je že pred več meseci povedala, da strokovno podpiramo obvezno cepljenje, predvsem pri starejših od 50 let in tistih, ki imajo pridružene bolezni, saj so to tisti, ki najpogosteje prihajajo v bolnišnice. Tukaj je definitivno, strokovno gledano, povsem upravičena odločitev za obvezno cepljenje."

Infektologinja Bojana Beović pa meni: "Morda bi bilo za nas, državo, ki je navajena obveznega cepljenja, smiselno tudi covidno cepivo uvesti na tak način, kot imamo uvedena otroška cepljenja. Dejansko četrtega vala v bolnišnicah, vseh teh intenzivnih terapij, smrti, ne bi imeli, če bi imeli bistveno več ljudi cepljenih."

Tudi predsednik države Borut Pahor uvedbi obveznega cepljenja ne nasprotuje. S tem ukrepom se strinja tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je znova pozval strokovno skupino za covid-19, naj razmisli o uvedbi obveznega cepljenja. Kot je še spomnil, so med Dnevi cepljenja, ki so potekali med 19. in 23. decembrom, opravili nekaj več kot 76.000 cepljenj proti covidu-19, a se je s prvim odmerkom cepilo nekaj manj kot 5000 ljudi, kar po besedah Jankovića pomeni le 1000 ljudi, ki so se dnevno cepili s prvim odmerkom cepiva. Prepričan je, da če bi bila izražena želja, bi lahko v Ljubljani cepili tudi po 5000 ljudi dnevno. Hkrati je izrazil zadovoljstvo, da je s poživitvenim odmerkom cepljenih že nekaj več kot 450.000 prebivalcev Slovenije.

Po Jankovićevih besedah je tudi v ljubljanski mestni upravi cepljenih 91 odstotkov zaposlenih, skupaj z zaposlenimi v javnih zavodih in podjetjih pa 81 odstotkov izpolnjuje pogoj PC (preboleli, cepljeni). Po novem letu pa se bo Janković sešel tudi s sindikati javnih zavodov in podjetij MOL-a, s katerimi bodo poskušali poiskati spodbudo, kako čim več ljudi prepričati, da se odločijo za cepljenje, "kajti to je edini način, da se izognemo katastrofi, ki se spet pojavlja po svetu", je še poudaril Janković.

Leskovar: Reprodukcijsko število je približno 1,05

Omikron se po besedah Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan (IJS) tako hitro širi zaradi izogibanja imunskemu sistemu in še večje kužnosti od delte. Dosledno izvajajmo pravilo PCT (preboleli, cepljeni, testirani) in vse druge ukrepe, da rast epidemije ne bo prehitra, kar bi kljub morebitnemu blažjemu poteku bolezni poplavilo bolnišnice s covidnimi bolniki, je pozval Leskovar.

Ocenjeno reprodukcijsko število je po Leskovarjevih izračunih približno 1,05, kar pomeni, da ena oseba povprečno okuži nekaj več kot eno osebo.

Šol (še) ne bodo zapirali

Zaradi pospešenega širjenja koronavirusne različice je vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala v ponedeljek za POP TV dejal, da bi bilo smiselno razmisliti o enotedenskem zaprtju šol po novem letu.

Svetovalna strokovna skupina, kot je za Radio Slovenija povedala Mateja Logar, pa ob tem meni, da bodo veljavni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa zadostni za obvladovanje epidemije, zato kakršnega koli zapiranja šol ne načrtujejo.

Zelo neetično in nemoralno bi bilo, da bi imeli odprte gostilne, šole pa bi zapirali, je še poudarila.

Šole bi se, kot je še pojasnila Logar, zapirale le ob morebinem izrazitem poslabšanju epidemičnih razmer, ko bi po vzoru Avstrije razmišljali o splošnem zaprtju države, vendar ne pričakujejo, da bo to potrebno.

Hospitaliziranih 586 covidnih bolnikov

Po podatkih vlade je trenutno hospitaliziranih 586 bolnikov s covidom-19, kar je šest manj kot dan pred tem. Od tega 201 bolnik potrebuje zdravljenje v intenzivni negi, število se v primerjavi z dnevom prej ni spremenilo. V nedeljo je umrlo 11 bolnikov s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov po podatkih NIJZ-ja znaša 1112, kar je 37 več kot dan prej, 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100 tisoč prebivalcev pa znaša 766, štiri več kot dan prej.

Po podatkih NIJZ-ja je bilo z enim odmerkom doslej cepljenih 1.247.940 ljudi, kar je 59 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.186.536 ljudi, kar je 56 odstotkov prebivalstva. Poživitveni odmerek je po trenutnih podatkih prejelo 445.778 ljudi.

Ponovno uvajanje začasno ukinjenih programov

Programe, ki so bili zaradi epidemije začasno prekinjeni, bodo postopoma uvajali tudi v splošnih bolnišnicah Celje, Jesenice in Brežice, so sporočili iz omenjenih bolnišnic. Nekateri zdravstveni delavci bodo praznični teden izkoristili za oddih po napornih mesecih dela na covidnih oddelkih.

V celjski bolnišnici na današnji dan zdravijo 43 covidnih bolnikov, od tega jih 16 potrebuje intenzivno zdravljenje. Zunanje zdravstveno osebje na covidnih oddelkih bolnišnice ne dela več.

Tudi v času največje obremenjenosti z zdravljenjem covidnih bolnikov so izvajali vse nujne zdravstvene storitve, obravnavali so tudi bolnike z rakom, pojasnjujejo. Trenutno v bolnišnici delujeta dva navadna covidna oddelka, dva pa so v preteklih dneh zaprli in postopoma začeli povečevati izvedbo rednih programov, med njimi predvsem operativne, ki so bili v času četrtega vala epidemije najbolj omejeni.

"V času največjih omejitev smo operativni program izvajali s petimi operativnimi timi, zdaj nam je uspelo to število povečati na sedem operativnih timov," so navedli. Anesteziologe in anesteziološke sestre namreč še vedno potrebujejo za delo v covidnih in navadnih intenzivnih enotah.

Ob tem so spomnili, da je bilo delo v covidnih enotah v zadnjih mesecih zelo zahtevno. Zaposleni v tem času niso mogli koristiti odsotnosti, zato je prihajalo do izgorelosti. Praznični teden bodo tako nekateri med njimi izkoristili za to, da si bodo po dolgem času nekoliko opomogli in nabrali novih moči, so sporočili.

V jeseniški bolnišnici so navedli, da na oddelku zdravijo 13 covidnih bolnikov, od tega štiri na oddelku intenzivne nege. V bolnišnici trenutno pomaga 40 zunanjih sodelavcev, ki delo opravljajo na različnih področjih, kjer zaradi premeščanja zaposlenih na covidne oddelke primanjkuje delavcev.

Tudi sami so zaposlenim omogočili, da v manjši meri koristijo letne dopuste in se nekoliko spočijejo. "Z januarjem načrtujemo povečano, polno izvajanje operativnega programa, se bomo pa odločali sproti glede na preostalo dogajanje v bolnišnici in na ravni države," napovedujejo v jeseniški bolnišnici.

Zaradi premeščanja kadra na covidne oddelke ostaja zaprt oddelek za zdravstveno nego. Prav tako je močno omejeno delovanje internističnih, predvsem kardioloških ambulant.

Direktorica brežiške bolnišnice Anica Hribar je sporočila, da v bolnišnici danes zdravijo osem covidnih bolnikov. V bolnišnici trenutno pomaga 20 študentov, 11 zaposlenih iz drugih zavodov in sedem upokojencev. Večinoma sicer ne delujejo na covidnih oddelkih, pač pa na drugih deloviščih po bolnišnici.

Zaradi upada covidnih bolnikov so povečali število internističnih ambulant in funkcionalno diagnostiko s področja interne medicine (endoskopske preiskave, ultrazvok srca in žil in drugo). Še vedno pa skoraj v celoti ne izvajajo programa negovalne bolnišnice, saj so prostorske in kadrovske kapacitete namenjene covidnemu oddelku in povečanim potrebam internističnih bolnikov.

Bolnišnice spremljajo epidemične razmere ob napovedanem porastu okužb in pozneje tudi hospitaliziranih zaradi širjenja koronavirusne različice omikron. V celjski bolnišnici pojasnjujejo, da imajo izdelan načrt reorganizacije v skladu z zahtevami ministrstva za zdravje. Po tem načrtu se bodo ravnali tudi v napovedanem novem valu. "Seveda pa vsakokrat svoj načrt modificiramo in ažuriramo v skladu z izkušnjami, ki smo jih pridobili v zadnjem valu epidemije," so poudarili.

Če bo, kot je napovedano, zaradi različice omikron začelo rasti število covidnih bolnikov, bodo skladno s potrebami povečevali kapacitete na covidnih oddelkih in znova sestavljali time za delo v teh enotah, napovedujejo tudi v jeseniški bolnišnici.

Če se bodo potrebe zaradi različice omikron povečale, bodo v brežiški bolnišnici povečali kapaciteto covidnega oddelka in zmanjšali kapacitete drugih programov. "Skrbimo za ustrezno zalogo zdravil in osebne varovalne opreme," je povedala Hribar.