Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Nadaljuje pa se nadzor nad upoštevanjem vladnega odloka o obveznem nošenju maske v zaprtih javnih prostorih. Denarna kazen lahko doleti tudi tiste, ki maske ne nosijo pravilno. Kot so nam povedali na zdravstvenem inšpektoratu, pa nadzora vendarle ne morejo opravljati v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Gostja Odmevov je bila zdravnica Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Z njo se je pogovarjal Igor E. Bergant.


Sorodna novica V karanteni so razredi na 13 osnovnih šolah; MIZŠ: Situacija je trenutno povsem obvladljiva

Zanima nas vaša ocena epidemiološkega stanja pri nas, ocena ministrstva za zdravje. Imamo približno 500 ali nekaj več kot 500 aktivno okuženih.
Številka R je nad ena. Upam, da se bo stanje novoodkritih pozitivnih primerov malo umirilo. Mislim, da so se ljudje zdaj zavedeli, kako je pomembno nositi maske. To je zelo preprost ukrep, ki se ga lahko držimo. Vsi si želimo, da bi otroci čim dlje hodili v šolo, da ne bi bilo potrebno zapiranje. Prepričana sem, da bomo s preprostimi ukrepi, ki pa so zdaj poostreni tudi glede zakonodaje in nadzora, vseeno uspešno zvozili to jesen.

Kako je s testiranji? Zdaj jih je več. Imamo v Sloveniji dovolj testov za izvajanje vseh testiranj?
Mikrobiologi zatrjujejo, da je teh testov dovolj. Če bomo epidemiološko prišli v položaj, ko bo potrebnih testiranj še več, bomo verjetno tudi zapirali. Skratka, če bo en član družine okužen, potem mislim, da ne bo nobene potrebe testirati tudi otrok in bodo vsi doma v karanteni oziroma v izolaciji.

Morda veste, koliko največ testov na dan lahko v Sloveniji opravimo?
Po podatkih mislim, da bi jih lahko tudi 2000 na dan. Seveda je treba vedeti, da pravzaprav ni pametno porivati prek meja zmogljivosti.

Strokovna priporočila na mednarodni ravni glede nošenja mask so se s časom pandemije zelo spreminjala. To je številne nekoliko zmedlo, ampak zdaj naj bi prevladali argumenti za uporabo tudi ponekod na prostem. Zakaj imamo v Sloveniji toliko težav s prepričevanjem ljudi, kako pomembno in solidarno je to?
V tem tednu so opravili kar nekaj nadzorov in inšpektorji so ugotovili, da se Slovenci dobro držijo nošenja mask. Mislim, da se večina Slovencev zaveda in zna ločiti lažne novice od pravih, da ukrep nošenja maske ni političen ukrep. Ne gre za to, da je maska simbol – čeprav verjamem, da za nekatere je –, pač gre za javnozdravstveni ukrep. Če nosim masko, ščitim vas, če nosite masko vi, ščitite mene. Na ta način lahko zajeziva širjenje okužbe.

Zakaj je potem takšna težava recimo v šolah doseči bolj izrazito in obvezno nošnjo mask, ker ravno to pomaga tako otrokom kot seveda tudi učiteljem. Tukaj se zdi, da je v bistvu celo preveč zadržkov na strani določevalcev ukrepov?
Otroci ne delajo nobenih težav. Masko dajo gor, njim je zelo pomembno, da hodijo v šolo, da so z vrstniki, da se šola dogaja v živo, četudi z masko. Glede na to, da je tudi španska gripa trajala dve težki sezoni, menim, da se izplača še malo potrpeti. Potem pa upajmo, da se bo breme virusa znižalo. Tudi zaradi cepljenja, ki ga bomo dobili.

Napovedali ste morebitno cepljenje v Sloveniji že oktobra in novembra. Avstrijski minister za zdravje je govoril o koncu leta. Ste bolj optimistični od Svetovne zdravstvene organizacije?
Imamo več cepiv, ki se jih testira. Pogodbe so podpisane, čeprav to ni zavezujoče. Seveda mora vsako od cepiv še skozi postopek evropske medicinske agencije EMA. Potem bo iz tega nabora izbrano cepivo ali več cepiv. Ne dvomim, da bomo dobili varno in učinkovito cepivo, ki bo prestalo vsa ta testiranja. Katero cepivo bo to, še ne vemo, ali bo to morda že novembra, konec leta ali pa pozneje. Želim si, da bi bilo prej, saj se respiratorne okužbe začnejo pojavljati že konec oktobra in novembra, tako da bi bilo gotovo smotrno, da bi ga dobili prej. Če bo, pa težko obljubljamo.

Sorodna novica Detektor: Kaj je res in kaj ne o covidu-19?

V Sloveniji se včasih zdi, da smo kar preveč dogmatski, ko gre za nekatere ukrepe. Po drugi strani vidimo, da je z NIJZ-jem mogoče nekaj doseči tudi s pogajanji. Številne organizacije se razburjajo ravno zato, ker so očitno določeni ukrepi precej nedosledni. Kako gledate na to na ministrstvu za zdravje?
Na eni strani imamo paradoks, da imamo navodila, ki so izjemno natančna in zelo rigidna. Po drugi strani pa poskušamo ohranjati to svobodo, avtonomijo in seveda nekje se moramo srečati. Sama bi si želela, da bi bilo več neke dobrovoljne pripravljenosti, tudi zdrave pameti. Mislim, da je zelo malo ukrepov takih, ki so tako rigidni, da se jih ne da nekoliko prirediti in prikrojiti tistim, ki jih uporabljajo.

V zapletenih časih nekateri ljudje hlepijo po sorazmerno preprosti razlagi kompleksnih problemov, tudi znanstvenih. To s pridom zlorabljajo nekateri populistični politiki, tudi estradniki, skratka vplivneži. Seveda je pomembno z ljudmi, ki gledajo kritično na določene stvari, priti v pameten dialog. Kako ga v Sloveniji doseči, da bi vendarle dosegli na primer nošnjo mask?
Pogovor, ozaveščanje naredita največ, branje ustrezne literature, pogovor z ljudmi, ki so strokovnjaki na tem področju. Sama sem privrženka kritičnega uma. Želela bi si, da morda v šoli položijo več truda ravno v pogovarjanje. Kritični um se namreč uri vsak dan, v vsakodnevnih situacijah. Pri maskah smo se tudi zdravniki ogromno naučili. Stopili smo v stik kot mladi zdravniki z Institutom Jožef Stefan. Testirali smo različne maske, poskušali uvesti tudi neke inovacije. Kar naenkrat smo se vsi naučili, koliko različnih mask imamo. Naučili smo se, kaj je to prenos, kaj je virusno breme, kaj je PSR-testiranje, kaj je eksponentna rast okužb. Mislim, da je covid-19 pravzaprav velika priložnost, da se naučimo uporabljati tudi matematične podatke. Skratka znanje, ki ga imamo. Seveda pa kompleksni problemi nimajo enostavnih rešitev, čeprav so te zelo privlačne. Tukaj imamo teorijo že od gospoda Kahnemana. Kako razmišljamo, počasi ali hitro. Mislim, da več kot vemo, bolj smo skromni. Strinjam se, da covid-19 pred nas postavlja velike izzive, in želim si, da jih bomo skupaj premagali ter se povezali tudi z znanostjo in stroko. Navsezadnje, vsi zdaj vemo, kako pomembna je matematika.

Pogovor s Tino Bregant, državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje