V soboto so v državi potrdili 6745 novih okužb, umrlo je 35 covidnih bolnikov. Ena redkih dobrih novic je, da število hospitaliziranih v zadnjih tednih ni naraščalo tako hitro.

Številni opozarjajo, da Srbija z uvedbo pogoja PCT (prebolelost, cepljenost ali testiranost) že zamuja. Ker precepljenost ni dovolj visoka, pa pričakujejo silovit porast okužb in števila hospitaliziranih tudi v prihodnjih tednih, je za Radio Slovenija poročal Boštjan Anžin.

Ker je malo več kot polovica državljanov cepljenih, je razmerje med številom bolnih in hudo bolnih drugačno, kot bi bilo sicer. Cepivo nas ne zaščiti pred vsemi znaki bolezni, obvaruje pa nas pred najtežjo obliko bolezni, pojasnjuje zdravnik Srđa Janković.

Več članov kriznega štaba še vedno predlaga uvedbo PCT-pogoja za obisk gostinskih objektov, nočnih klubov in drugih, kot pravijo, nenujnih dogodkov, kot so poroke, kjer se še vedno lahko zbere do 500 ljudi. O tem so govorili že maja, a so razpravo zaradi domnevne neustavnosti takšnega ukrepa končali, čeprav so ga medtem med drugim uvedli v Franciji, Italiji, Sloveniji.

PCT-pogoj so do zdaj zahtevali le na več množičnih prireditvah, denimo na festivalu Exit, brez preverjanja pa so potekale športne prireditve z več deset tisoč gledalci.

"Če so ljudje izkoristili svojo pravico do izbire in zavrnili cepivo kot najmočnejše sredstvo zaščite, kar je legitimno in česar nikomur ne moremo vsiliti, ker cepljenje ni obvezno, in s tem se strinjam, bi morali to družbo zaščititi na drugačen način," je dejal Janković.

Na protestu proti novim ukrepom, tudi uvedbi PCT-pogoja, se je v Beogradu v soboto zbralo več sto ljudi. Nekateri protestniki so govorili, da so ti ukrepi totalitarni in da se z njimi diskriminira državljane Srbije.

BiH na vrhu Evrope po številu smrti

Bosna in Hercegovina je po številu smrti zaradi covida-19 na milijon prebivalcev na samem vrhu lestvice evropskih držav, izhaja iz podatkov na spletnem portalu Worldometer, ki redno zbira in dnevno posodablja statistične podatke o pandemiji z vsega sveta.

V BiH-u so od začetka pandemije potrdili 3134 smrti zaradi covida-19 na milijon prebivalcev. Sledi Madžarska s 3128 mrtvimi na milijon prebivalcev, več kot 3000 smrti na milijon pa so potrdili tudi v Severni Makedoniji. V vrhu evropske lestvice sta še Črna gora in Bolgarija.

Slovenija je po podatkih Worldometra na 11. mestu z 2163 mrtvimi na milijon prebivalcev.

V svetovnem merilu ima višjo smrtnost od BiH-a le Peru, kjer imajo na milijon prebivalcev kar 5935 smrti zaradi covida-19. A v prvi deseterici svetovne lestvice prednjačijo evropske države, saj je poleg Peruja edina neevropska država na njej Brazilija, in sicer na devetem mestu z 2755 mrtvimi.

V Italiji večje zanimanje za cepljenje

Medtem se je v Italiji ta teden povečalo število prijav za cepljenje proti covidu-19, potem ko je vlada odločila, da bo od sredine oktobra covidno potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju obvezno za vse zaposlene tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Komisar Francesco Figliuolo, ki je pristojen za ukrepe proti širjenju novega koronavirusa, je v soboto zvečer sporočil, da je na nacionalni ravni prišlo do povečanja prijav za prvi odmerek cepiva za od 20 do 40 odstotkov v primerjavi s prejšnjim tednom.

V Italiji je bilo po vladnih podatkih do zdaj z vsemi potrebnimi odmerki cepljenih skoraj 41 milijonov ljudi, kar predstavlja skoraj 76 odstotkov prebivalstva, starejšega od 12 let.

V Italiji bodo morali s 15. oktobrom zaposleni tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju predložiti t. i. zeleni potni list. Vlada se je za to odločila iz dveh razlogov, in sicer da bi naredili delovna mesta varnejša in da bi okrepili kampanjo cepljenja, je v četrtek pojasnil zdravstveni minister Roberto Speranza.

V skladu z novim zakonom uslužbencem, ki ne bodo predložili potrdila, grozi globa v znesku od 600 do 1500 evrov.

Italija je bila prva evropska država, ki je februarja lani občutila vso silo pandemije covida-19 in je imela najvišje število smrtnih žrtev v Evropski uniji, več kot 130.000, še navaja AFP.

Belgija: V delih države opuščajo ukrepe

V tistih delih Belgije, kjer je proti covidu-19 cepljen visok delež prebivalcev, od 1. oktobra naprej ne bodo več obvezne zaščitne maske v trgovinah, restavracijah in barih.

Poleg odprave obveznega nošenja mask v trgovinah in lokalih se bodo v Belgiji, kjer je proti covidu-19 v celoti cepljenih 84 odstotkov odraslih, tudi znova odprli nočni klubi. A ta sprostitev bo verjetno veljala le za Flandrijo, ne pa tudi za Valonijo in zagotovo ne za Bruselj, kjer je precepljenost občutno nižja, je poročal AFP.

Tudi v Flandriji bodo sicer maske ostale obvezne v javnem prometu, na železniških postajah in letališčih, v bolnišnicah in domovih za ostarele ter v zaprtih prostorih, namenjenih prostočasnim dejavnostim. Obvezne bodo tudi še naprej pri opravljanju storitev, ki vključujejo neposreden stik s strankami, kot je na primer frizerstvo.

Sproščanje tudi na Nizozemskem, Danskem, Švedskem

Na Nizozemskem bodo lahko medtem vsi, ki so v celoti cepljeni proti covidu-19, nočne klube in druge zabave brez omejitev obiskovali od 25. septembra dalje, so oblasti v Amsterdamu napovedale prejšnji torek.

Danska, kjer je v celoti cepljenih okoli 80 odstotkov odraslih, je pred kratkim kot prva članica EU-ja opustila vse omejitve, uvedene za zajezitev pandemije, in se tako po dolgem času vrnila v življenje, kakršnega smo poznali včasih. Maske niso več obvezne, celo potrdil o cepljenju, prebolelosti ali negativnem testu na novi koronavirus načeloma ne preverjajo več. Danska vlada namreč po besedah ministra za zdravje Magnusa Heunickeja covida-19 preprosto ne dojema več kot "družbeno kritične bolezni".

V to smer gre tudi Švedska, ki je sicer v boju s pandemijo med evropskimi državami izstopala zaradi svojega relativno milega pristopa, pretežno utemeljenega na priporočilih, ne pa na prepovedih. Do konca septembra se bodo tam poslovili od večine omejitev, vključno s tistimi glede zasebnih in javnih zbiranj, ter priporočenega dela od doma.